Skupnost Cernacolo | (foto: Blaž Lesnik)
Šel bom k Materi
Slovenija
Počitnikarji smo šesti dan preživeli na romanju v Medžugorje. Glavni in odgovorni urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak je svoj nagovor usmeril k Mariji. "Šel bom k Materi, saj se hočem zateči v varstvo svoje matere."
„Najbrž smo tudi mi – ob odločitvi za letošnje radijske počitnice, ki so napovedovale tudi romanje v Medžugorje – sami sebi rekli: Šel bom k Materi, saj se hočem – sredi osebnih stisk, bridkosti in viharjev – zateči v varstvo svoje matere. In k tej odločitvi, da gremo h Kraljici miru, so nas dodatno spodbudila tolikšna pričevanja romarjev z vseh koncev sveta, da si je Marija ta kraj izbrala, da nam tukaj deli milosti, da nam tukaj pokaže svoj „blagoslovljeni sad“ - Jezusa Kristusa, ki se zastonjsko daje v svetih zakramentih,“ je povedal Trstenjak v svoji pridigi ter spomnil, da je o Mariji malo zapisanega v Svetem pismu, saj je bila le ponižna Gospodova dekla, skrita pred očmi javnosti in vsa potopljena v skrivnosti Božjega načrta.
„Če o Mariji ne moremo veliko prebrati v Knjigi vseh knjig, pa lahko toliko več preberemo v romarskih knjigah, pa v vseh molitvah, prošnjah in zahvalah ter v vseh pesmih in umetniških stvaritvah, kjer se zrcali preizkušena vera in znanje srca, da je Marija Božja Mati, ki je rodila sina Jezusa Kristusa, z njim živela in tudi trpela, po zemeljskem življenju pa je bila v nebo vzeta od koder nas kot Mati varuje, tolaži in posreduje za nas pri prestolu Božjega veličastva,“ je poudaril v Medžugorju Trstenjak in svoj nagovor sklenil z besedami: „Janez Vianney nam pravi, da si Marija želi le to, da nas vidi srečne. In za to našo srečo, to vemo, to verujemo in zelo zaupamo, nam Marija pomaga, za nas posreduje in nam izprosi Božje pomoči, da bi tako zmogli živeti srečo božjega otroštva. Vendar temu Marijinemu deležu za našo srečo moramo dodati še svoj delež, ki se odraža predvsem v volji in iskrenemu prizadevanju, da delamo in živimo tako, da bomo v sozvočju z Božjo voljo.“
Druga točka medžugorskega romanja je bila skupnost Cenacolo, kjer sta počitnikarje nagovorila dva mlada fanta, ki sta splezala iz pekla drog. Tako je Darko iz otoka blizu Zadra povedal: “V moji zgodbi je najpomembnejši On in Njega nisem imel. Nisem ga imel 15 let in 15 let sem bil odvisen od heroina. Brez Njega. Tu sem bil – namesto tako, kot kaže ikona, ki jo imamo v kapeli – jaz sam. Imel sem samega sebe v srcu in v duši. Bil sem velik egoist, lažnivec, sebičnež... vse, kar sem delal, sem delal zase. Skrbelo me ni za nikogar, niti za mojo mamo, niti za očeta, za nikogar. Živel sem samo za svoje užitke. Dokler na koncu nisem padel – normalno, če nimamo Njega, nismo nič. Ne moremo imeti veselja v sebi, če smo brez Njega, ki je edino veselje. Prišel je na svet zaradi nas, da bi bili mi veseli. Tako je bilo, dokler nisem prišel v skupnost. Pri 32-ih letih sem prvič prosil starše za pomoč.”
Po obisku skupnosti smo se podali še na goro prvih prikazanj – na Crnico. V molitvi, pesmi in tišini je Mariji vsak izrekel svoje zahvale in prošnje.
