Novomašnik bod' pozdravljen!
To nedeljo, ki prihaja, se bodo, tako kot prejšnjo, pele nove maše. To so veliki dnevi za naš narod in še posebej za katoliško Cerkev.
Letos v poklic Gospodovega duhovništva vstopa 15 fantov, ki imajo za seboj zelo dolg študij, ki traja 6 let. Tako dolg študij imajo samo še zdravniki. Gotovo so si nabrali veliko učenosti, sedaj pa vstopajo v vsakdanje življenje – v naše vsakdanje življenje, dragi poslušalke in poslušalci, še posebej v vsakdanje življenje svojih bodočih faranov.
Kako jih bomo sprejeli? Kaj od njih pričakujemo?
Najprej nas seveda preveva veselje, da vas imamo, dragi novomašniki. V vas vidimo pomembno odgovornost za prihodnost Cerkve, predvsem pa v vas vidimo naše duhovne voditelje. Od vas ne pričakujemo, da boste najbolj pametni in da boste vse vedeli, da boste najboljši zidarski mojstri in organizatorji. Od vas pričakujemo in vas prosimo predvsem dvoje. Prvič, da boste ljudje molitve. V današnjem zelo hitrem svetu, kjer je vsak izmed nas podvržen nenehnemu hitenju, v današnjem svetu, v katerem vladajo duhovna plitvina, tekmovalnost in potrošništvo, ste najbolj potrebni kot ljudje molitve. Kot živa vez Božje navzočnosti. Bodite to, kar bi mi želeli biti, pa nam vsakdanje obveznosti in način življenja to mnogokrat onemogočajo. Bodite vi tisti izvir, kamor se bomo hodili duhovno odžejati in osveževati.
Druga stvar, za katero vas prosimo pa je, da bi nas vse sprejeli, da bi nas imeli radi, da bi nas resnično vse sprejeli kot sestre in brate v Gospodu. Vemo, ni lahko, vsak od nas je poseben in samosvoj, mnogi med nami so šli skozi težke življenjske preizkušnje. Za ene se ve, da trpijo, drugi v svoji ranjenosti trpijo tiho, prav vsi pa smo potrebni prinašalca Božjih milosti, ki nas bo razumel in sprejel.
Še posebej vas prosimo, bodite duhovni vodniki naših otrok in mladine, ki še kako rabi prijateljsko duhovno spremstvo skozi čeri in nevarnosti, ki prežijo danes na mladega človeka.
Pomagajmo in ne iščimo samo napak!
Dragi verniki in ljudje dobre volje! Tudi mi sprejmimo in imejmo radi naše duhovnike. Pomagajmo jim, da bodo svojo službo radi in z veseljem opravljali. Ne bodimo do njih pikolovsko kritični, ne iščimo v njih predvsem napak. Razbremenimo jih tistih nalog, za katere ni nujno, da jih opravi duhovnik. S tem bomo duhovnikom omogočili, da se bodo lahko zares čimbolj posvetili svojemu poslanstvu – delu za nas in naše zveličanje.
Novomašnikom iskreno čestitam za njihov "da" na Božji klic in vam želim, da bi imeli pri svojem delu čimveč veselja in zadovoljstva, predvsem pa, da boste takrat, ko bo najbolj težko imeli moči, da boste najbolj zaupali v Božjo pomoč in dobro v ljudeh. Čestitam tudi vsem mamam, očetom in družinam novomašnikov, prav tako pa tudi župnijskim občestvom od koder novomašniki prihajajo.
