Vročina, vročina, vročina, ...
Slovenija
„Zaenkrat ne kaže, da bi nas čakalo kakšno obdobje deževnega vremena. Nekoliko se bo osvežilo iz sobote ne nedeljo takrat nas bo prešla oslabljena hladna fronta, to pomeni samo, da bodo temperature v nedeljo bližje 30 kot pa 35 stopinj,“ je za Radio Ognjišče o vremenu v prihodnjih dneh povedal dežurni prognostik Jure Cedilnik.
Prav zaradi visokih temperatur na Inštitutu za varovanje zdravja (IVZ) opozarjajo, da se izogibate hoji po soncu, zaužijete dovolj tekočine in se v primeru, da greste na pot tudi primerno zaščitite.
Visoke temperature imajo lahko številne neprijetne posledice za zdravje, zlasti za določene skupine prebivalstva. Z upoštevanjem napotkov za ravnanje v času visokih temperatur lahko zmanjšamo tveganje, ki ga prinašajo.
Koga visoke temperature najbolj prizadenejo?
Na IVZ poudarjajo, da visoke temperature pogosteje prizadenejo zdravstveno ogrožene skupine ljudi: otroke do 4. leta starosti, starejše od 65 let, kronično bolne, ki se zdravijo z določenimi zdravili, ljudi z duševnimi motnjami, ljudi s čezmerno telesno težo, ljudi, ki opravljajo delo na prostem.
Kakšne težave povzroča visoka temperatura?
Daljše obdobje visokih temperatur lahko povzroči več različnih zdravstvenih težav (vročinska stanja): kožne izpuščaje, utrujenost, vročinske krče, motnje zavesti, vročinsko izčrpanost, vročinsko kap.
V katerih primerih smo še posebej izpostavljeni neprijetnim učinkom vročine?
Nekateri dejavniki pospešujejo nastanek vročinskih stanj: izguba telesne tekočine (dehidracija) zaradi zmanjšanega vnosa tekočine ali zaradi bolezni, čezmerno uživanje alkohola, uporaba naslednjih zdravil: diuretiki (zdravila za odvajanje vode iz telesa), zdravila za zdravljenje kroničnih obolenj (zaviralci beta receptorjev, antiholinergiki, digitalis), pomirjevala iz skupine barbituratov, akutna obolenja: driska, vročina, infekcije, kožne opekline, kronična obolenja: duševna prizadetost, zvišan krvni pritisk, debelost.
Kako lahko preprečimo zdravstvene težave ob visokih temperaturah?
- Dnevno spijte vsaj dva litra tekočine (brezalkoholne pijače, najbolje vode), odvisno od stopnje potenja. Stopnjo hidracije najbolje zaznamo z občutkom za žejo in s pogostostjo uriniranja; če gremo redko na vodo, urin pa temnejši, je to dodaten znak, da je treba zaužiti več tekočine. Opozorilo: če vam je zdravnik omejil količino tekočine, ki jo smete zaužiti, ali če se zdravite z zdravili za odvajanje vode (diuretiki), vprašajte zdravnika, koliko tekočine smete zaužiti v vročem vremenu.
- Ne uživajte pijač, ki vsebujejo kofein, alkohol ali veliko sladkorja – te pijače povečajo odvajanje tekočine iz telesa. Ne uživajte zelo hladnih pijač, ker lahko povzročijo želodčne krče.
- Soli tekočini ni treba dodajati, razen v skrajnih primerih, kot so delo zunaj, hudi fizični napori, veliko potenja.
- Prostore zračite zjutraj in zvečer, čez dan pa čim manj. Svetujemo tudi uporabo rolet, ki odbijajo sonce, najboljši način hlajenja so klimatske naprave. Zadržujte se v zaprtih, hlajenih prostorih. Če doma ali v službi nimate klimatskega hlajenja, pojdite v nakupovalni center ali knjižnico – tudi nekaj ur dnevno v ohlajenem prostoru koristi pri vzdrževanju normalne telesne temperature v vročini.
- Doma se hladite s hladno prho ali hladno kopeljo.
- Oblačite se v bombažna ali lanena lahka, ohlapna oblačila svetlejših barv. Zaščitite se s sončnimi očali, pokrivalom za glavo ter z zaščitno kremo z zaščitnim faktorjem 15 ali več (UVB zaščita) ter z ustrezno zaščito pred UVA žarki.
- NIKOLI ne puščajte nikogar v zaprtem, parkiranem avtomobilu.
- Zunanje fizične aktivnosti omejite na jutranje in večerne ure.
- Omejite športno aktivnost. V času fizične aktivnosti spijte dva do štiri kozarce hladne, brezalkoholne pijače na uro. Izotonične tekočine nadomeščajo soli in minerale, ki jih izgubljate s potenjem.
- Nekateri ljudje so zdravstveno bolj ogroženi. Bodite posebej pozorni na znake prizadetosti pri dojenčkih in majhnih otrocih, starejših ljudeh, duševno prizadetih ter pri ljudeh s kroničnimi obolenji, predvsem pri srčnih bolnikih in ljudeh s povišanim krvnim pritiskom.
- Bodite pozorni na kakovost hrane, ki jo uživate. V vročini se hrana hitreje pokvari, zato obstaja večja nevarnost zastrupitev. Hrano shranjujte v hladilniku. Pozorni bodite predvsem na mesne izdelke in izdelke, ki vsebujejo jajca ali mlečne beljakovine. Sadje in zelenjavo dobro umijte.
- V primeru znakov vročinskih krčev, vročinske izčrpanosti ali vročinske kapi pokličite zdravniško pomoč.
