Nogometna pravljica se je razblinila, Slovenija vseeno ponosna
Nogometna vročica ne popušča in predstava naših fantov na svetovnem prvenstvu je te dni tema številka ena večine pogovorov. Kljub temu, da zapuščajo Južno Afriko, jim je uspelo nekaj, kar bi si še pred časom predstavljal malokdo. Poskrbeli so za prve slovenske točke in prvo slovensko zmago na mundialih. Povsem nepričakovano so bili blizu osmini finala in dišalo je po senzaciji vseh senzacij. Toda Angleži so našo izbrano vrsto v Port Elizabethu premagali z 1 proti 0. Ker so v Pretorii v boju z Alžirijo gol zadele tudi Združene države Amerike in prišle do nove točke, je slovenska reprezentanca izpadla iz nadaljnjega tekmovanja. A vseeno smo lahko ponosni.
"Slovenija, Slovenija, Slovenija, … " Tako je pred tekmo z Anglijo odmevalo po ljubljanskih ulicah. Podobno je bilo po vseh večjih krajih v Sloveniji, naše navijače pa je bilo slišati celo na stadionu Nelsona Mandele v Port Elizabethu. Tudi potem, ko je v 23. minuti Jermaine Defoe zatresel slovensko mrežo, optimizem ni popustil. A Angleži so bili na koncu premočni.
Vendar poraz ni bil ključen. Kanček upanja za preboj naših med najboljših 16 je namreč vlivala tekma med ZDA in Alžirijo, ki je potekala istočasno, vse do zadnje minute pa je kazalo, da se bosta reprezentanci razšli brez zadetka. Američanom je nato uspelo doseči gol v sodnikovem podaljšku. Povzpeli so se na vrh skupine, kjer je bilo še nekaj trenutkov pred tem zapisano ime dve milijonskega naroda s sončne strani Alp. Sanj o napredovanju je bilo konec. Kljub veliki žalosti je imel selektor Matjaž Kek v mislih le „svoje fante“. „Tako je pač v športu. Jaz pravim, če ne znaš biti velik v porazu, če ne znaš iz poraza izluščiti tega, kar te bo naredilo večjega in boljšega, si zmage ne zaslužiš. Zato fantom še enkrat poklon in pa veliko, veliko spoštovanje.“
Nogometaši so dejstvo, da je svetovno prvenstvo zanje končan, sprejeli različno. A da se lahko od juga Afrike poslovijo z dvignjenimi glavami, se strinjata tako kapetan Robert Koren kot tudi strelec enega od treh slovenskih golov na mundialu Zlatan Ljubijankić. „Smo razočarani, a smo ponosni na štiri točke, predvsem pa smo ponosni na to, da smo takšna klapa kot smo, da smo združili to Slovenijo in da spet vsi skupaj živimo za ta ‘fuzbal’,“ je vtise strnil prvi. Drugi je medtem dejal: „Mislim, da bo po nekaj prespanih nočeh bolje, saj smo dosegli nekaj, kar še nobeni slovenski ekipi ni uspelo. Ob tem pa smo tudi Slovenijo predstavili v pozitivni luči.“
Da so pustili velik pečat, je dejstvo, saj so do zadnjega držali v šahu velesili. Pokazali so tudi, do kakšnega uspeha lahko pripeljeta enotnost in prijateljstvo. Kek je na to še prav posebej ponosen. „Nekateri so čakali, da se bomo skregali. Upam, da bodo ljudje znali ceniti enotnost in ko se v soboto vrnemo domov, upam, da bo Slovenija znala pokazati čustva tako, kot so jih fantje.“
Verjetno je malo takih, ki se s tem ne strinjajo. In v soboto ob 8. uri in 20 minut, ko bodo naši junaki pristali na domačih tleh, bo pot do letališča Jožeta Pučnika verjetno najbolj prometna v državi. Zaslužijo si topel sprejem in vsaj tak aplavz, kot ga je bilo slišati včeraj, čeprav se ni izteklo, kot bi si želeli.
