Utrinki z romanja v Torino
Radijski utrip
Praznične dni med prvomajskimi prazniki so nekateri izkoristili za romanje v Torino, kjer so si med drugim ogledali tudi znameniti torinski prt. Torinski prt si je bilo sicer nazadnje moč ogledati leta 2000.
Romarji iz Brda in Kosez smo v organizaciji turistične agencije Trud poromali v Torino. Za duhovno plat so skrbeli: župnika iz Brda in Kosez Andrej Svete in Igor Dolinšek ter lazarist Pavle Novak. Cilj prvega dne romanja je bila mogočna bazilika sv. Antona Padovanskega, kjer smo se v tihoti priporočili zavetniku zaljubljencev, žensk in otrok, revežev, popotnikov, pekov in svetniku rudarjev, ter zavetniku za izgubljene stvari. Množice vernikov še danes v njegovih besedah najdejo uteho in tolažbo, se zbirajo v njegovi cerkvi in ob molitvi premišljujejo svetnikovo življenjsko pot. Sv. Anton je med drugim tudi priprošnjik za srečen porod, proti neplodnosti, vročici, boleznim živine, brodolomu in proti vojnim stiskam. Še ogled zunanjega dela bazilike z velikimi dvorišči in skupina naših vernikov se ustavi na vratih pred prodajalno spominkov. Strmijo vanje in ob tem nehote povečujejo pozornost tistih, ki niso blizu. Le kaj je na tistih navadnih vratih, da je tako zanimivo? Pogled od blizu pove, da je na vratih plakat samostana Olimje in veseli smo tega. Sledi ogled znamenitosti Padove in ker nas čas ne preganja, se peš namenimo še do cerkve, kjer je deloval p. Leopold Mandič, si ogledamo cerkve, njegovo celico in v dogovoru z kapucini zmolimo in zapojemo svetniku v čast.
Pred nami je nov dan, praznični 27. april, ko bomo prišli v Torino. Po sprehodu čez parke se pridružimo množici vernikov in ostalih obiskovalcev, ki bi si želeli ogledati torinski prt. Umirjeno in z lahkotnimi koraki pridemo skozi katakombe do glavnega dela, kjer si ogledamo fotografski in filmski del o torinskem prtu, nato pa vstopimo v katedralo sv. Janeza Krstnika, kjer je prt le meter pred nami. Molitev je tista, ki na tem mestu prevladuje, tihoto in zbranost le sem ter tja zmoti glas fotoaparata in prostovoljcev, ki skrbijo, da poteka ogled kraju in priložnosti primerno. Še krajša molitev in napotimo se proti izhodu polni globoke notranje napetosti in miru. Še ogled zunanjosti in že nas pot vodi proti Pavii, kjer se nahaja slavni kartuzijanski samostan Certosa di Pavia, ki je enkraten primer renesančne arhitekture. Zgodovina, umetnost in vera na enem mestu, bi lahko označil ta samostan. O njem nam je spregovoril eden od patrov, ki je naglasil pet pravil, ki jih imajo: delo, študij, molitev, meditacija in tišina. Slednje je bilo ob velikem številu obiskovalcev bolj malo... In ker je videl, da nismo navadni turisti, ampak romarji, nas je zaprosil, naj zapojemo kakšno cerkveno in hitro smo mu ustregli z Marijino Veš o Marija. Z lepimi vtisi in duhovno bogatejši smo odšli proti domu, saj je naslednji dan mnoge že čakalo delo.
