Slovesnost v KC
25 let bolniške župnije v Ljubljani
Cerkev na Slovenskem
Bolniška župnija v Ljubljani praznuje letos 25. obletnico. 11. julija 1985 jo je ustanovil ljubljanski nadškof Alojzij Šuštar, ko je imenoval Mira Šlibarja za bolniškega župnika.
To je bil prvi primer na Slovenskem, da je Cerkev ustanovila tako imenovano personalno ali osebno župnijo, katere duhovnik ima pravice in dolžnosti župnika pri pastoralni oskrbi bolnikov in bolnišničnega osebja Kliničnega centra, Onkološkega inštituta in bolnišnice Petra Držaja. 16. aprila je župnija pripravila akademijo v veliki učilnici Kliničnega centra.
Glavna slovesnost ob 25-letnici bolniške župnije bo septembra, na praznik povišanja svetega Križa, kateremu je posvečena kapela v Kliničnem centru, in bo povezana z obhajanjem svete evharistije, ki se sicer redno obhaja vsak dan; ob nedeljah sta celo dve sveti maši. Maše pa se dvakrat tedensko darujejo tudi v kapeli Onkološkega inštituta in v kapeli bolnišnice Petra Držaja.
Praznični ton so praznovanju 25-letnice bolniške župnije dali mešani pevski zbor dr. Bogdan Derč, gledališki igralec Gregor Čušin in dobro poznani radijski glas zdravnice dr. Alenke Hofferle Felc.
Slavnostni govor, s katerim je bila v besedi in ob diapozitivih prehojena 25-letna pot bolniške župnije, je imel bolniški župnik Miro Šlibar, ki je v začetku pomenljivo dejal: “Tudi sam sem le eden od duhovnikov v bolniški župniji in eden od tolikoh duhovnikov, ki obiskujejo bolnike po bolnišnicah in tudi po domovih.“
Prvo voščilo ob srebrnem jubileju bolniške župnije je izrekla strokovna direktorica Kliničnega centra dr. Brigita Drnovšek Olip, ki je dala iskreno priznanje župniku Miru, ker zna vedno poiskati pota za sodelovanje z vsemi zaposlenimi. Z besedami se je vrnila v leto 1985, ko je bila župnija ustanovljena. „Brez prisile, brez posebne zakonodaje je takrat UKC Ljubljana prisluhnil potrebam pacientov, ki so želeli imeti možnost, da poiščejo tolažbo in zavetje pri bolniškem župniku tudi v času hospitalizacije. V 25 letih se je samo v hospitalnem delu kliničnega centra zdravilo dva in pol milijona pacientov.“
Dobre želje je izrekel tudi ljubljanski nadškof metropolit Anton Stres, ki je poudaril, da je primer sodelovanja Cerkve in Kliničnega centra odličen in spodbuden vzgled za vse oblike sodelovanja v naši državi. „Vsem, ki ste tukaj navzoči in vsem ostalim, ki so po oddelkih, torej vsemu osebju Kliničnega centra želim še enkrat izreči globoko hvaležnost in priznanje za to lepo sodelovanje in medsebojno razumevanje. Bolniški župniji želimo tudi v prihodnje lepo delovanje.“
Zbrane je pozdravila tudi direktorica Onkološkega inštituta Anica Žličar, ki je v začetku povedala eno izmed osnovnih resnic življenja v povezavi z boleznijo raka. „Rak vsako leto bolj bremeni človeštvo, vendar z razvojem novih načinov zdravljenja postaja v vedno več primerih ozdravljiva. Pri tem je zelo pomembno zavedanje, da ta bolezen človeka prizadene večplastno – telesno, čustveno, duševno, duhovno. To pomeni, da danes ni več dovolj, da bolnika obravnavamo le z medicinskega vidika. Pri zdravljenju moramo upoštevati tudi njegove psihosocialne, religiozne , duhovne in vse druge potrebe.“
Bolniška župnija v Ljubljani je ob svojem srebrnem jubileju pripravila zbornik, v katerem niso - po besedah urednika dr. Jožeta Štupnikarja - „znanstveni in strokovni prispevki, ampak so osebne izkušnje posameznikov, ki osvetljujejo nekatere vidike poslanstva bolniške župnije, ki postaja del v specifičnem okolju zdravljenja, bolezni in trpljenja“.
