Slavi KoširSlavi Košir
Andrej NovljanAndrej Novljan
Tone GorjupTone Gorjup

Velika noč

Cerkev na Slovenskem | 04.04.2010, 00:05

Velika noč, ki jo obhajamo danes je največji krščanski praznik, ker se na ta dan spominjamo največjega čudeža in temelja naše vere, ki je vstajenje Jezusa Kristusa od mrtvih. Po starodavni slovenski navadi so po nekaterih župnijah t. i. vstajenjske procesije z Najsvetejšim.

Skrivnost vstajenja lahko razumemo samo v moči vere, ki je presežni Božji dar. Čeprav k razumevanju verske resnice pripomorejo številni materialni dokazi, je vera v Kristusovo vstajenje sad vzgoje in osebne duhovne poti.

Jezus Kristus nas je s svojim trpljenjem in smrtjo odrešil, kar pomeni, da greh in smrt nimata zadnje in dokončne besede v našem življenju, ampak nam je Jezus odprl pot v večno življenje. Odrešenje odpira možnost za uresničitev posameznikove osebne svobode, s pomočjo katere lahko človek v polnosti živi prejete talente ter dokazuje, da je življenje z Bogom močnejše od smrti.

Jezus je v svojem zemeljskem življenju večkrat napovedal svojo smrt in vstajenje od mrtvih, ki bo pomenila osvoboditev od brezupnega položaja človeka v končnem zemeljskem življenju.

Vstali Kristus
Vstali Kristus © Gašper Furman, RKC
Kristjani verujemo v Jezusovo vstajenje zaradi pričevanj oseb, ki se jim je Jezus prikazal po vstajenju in jim z očitnimi znamenji dokazal svojo istovetnost. Dva učenca na poti v Emavs sta ga prepoznala po lomljenju kruha (prim. Lk 24,13–35).

Aleluja

Velika noč je praznik veselja in upanja. Veselje kristjani izražamo z vzklikom aleluja, ki je v velikonočnem času na poseben način izpostavljen. Izhaja iz hebrejskih besed Hallelu in Yah, kar pomeni slavite Jahveja, to je Boga. Alelujo pojemo pred evangelijem, ki je veselo oznanilo. Aleluja je star bogoslužni vzklik v čast in hvalo Jahveju, ki se pogosto nahaja na začetku in koncu psalmov.

Veselje ob veliki noči je tako veliko, da ga težko izrazimo z eno samo besedo, zato refren aleluja večkrat ponavljamo. Pred največjim Jezusovim čudežem, vstajenjem od mrtvih, človeške besede ne zadoščajo. Petje aleluje je podobno vriskanju planinca v gorah, ki v zgodnjem jutru doživi čudovit sončni vzhod, ko se sonce s svojimi prvimi nežnimi žarki dotakne vrhov gora. Občutij srca ne more izpovedati z besedami, ampak jih izrazi z vriskanjem. Podobno se zgodi kristjanu: ob pogledu na Sonce – Jezusa Kristusa, ki je vzšlo nad temo velikega petka, ne najde pravih besed. Ostane mu samo jecljajoča, začudena, vesela aleluja.

Staro ime za veliko noč je pasha, ki pomeni prehod v Božje mesto, na čigar ulicah se poje aleluja (prim. Tob 13,18). Pride ura, ko bo tudi v temine našega življenja posijalo neminljivo sonce in bomo peli večno alelujo.

Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu
Matevž Čelik Vidmar (photo: Jože Suhadolnik) Matevž Čelik Vidmar (photo: Jože Suhadolnik)

Kaj smo dobili namesto Urada za verske skupnosti?

Nedavno smo objavili prispevek v Mozaiku dneva o sodelovanju vlade z verskimi skupnostmi. V njem smo zmotno navedli, da je novela Zakona o verski svobodi, ki jo je Državni zbor sprejel na seji 20. ...

Rdeča packa na pročelju ljubljanske stolnice (photo: fb nadškof Stanislav Zore) Rdeča packa na pročelju ljubljanske stolnice (photo: fb nadškof Stanislav Zore)

Packa, ki kliče po krvi?

Letošnji 8. marec, svetovni dan žena, je minil z grenkim priokusom. Skupina protestnikov je namreč z rdečo barvo oskrunila in poškodovala ljubljansko stolno cerkev. Objestni napad na stolnico in ...

Tomaž Dietinger (photo: NL) Tomaž Dietinger (photo: NL)

Smisel kot temelj duševnega zdravja

Na jubilejnem mednarodnem logoterapevtskem simpoziju, ki bo v petek, 14. marca, in v soboto, 15. marca, pri Sv. Jožefu v Celju, se bodo govorci letos dotaknili smisla. Ali je res smisel tisti ...