Koledniki iz Ledeče vasi | (foto: Vesna Sever)
Ena zvezda gori gre
Oddaje
Trikraljevski koledniki so se 5. januarja, na večer pred svetimi Tremi kralji, podali na pot; hodili so od hiše do hiše in pred vsako zapeli koledniško pesem. Zagotovo so jih povsod lepo sprejeli in bili veseli njihovega blagoslova. Trikraljevski koledniki so svoje obhode že končali, mi pa smo jim prostor namenili v oddaji Pevci zapojte, godci zagod'te.
Sveti Trije kralji, Trije Modri, v ljudskem izročilu Gašper, Miha in Boltežar, po evangelijskem poročilu Modri z Vzhoda, so sledili zvezdi, našli novorojenega Jezusa, se mu poklonili in ga obdarovali s kadilom, z zlatom in miro.
Trikraljevski koledniki, ki se gredo poklonit novemu kralju, so pravzaprav ostanki jezuitskih iger na svetopisemsko besedilo. Mnoga besedila kolednic poročajo tako o Jezusovem rojstvu v Betlehemu kakor o poklonitvi treh kraljev. Nekatera besedila predstavljajo Tri kralje prav v ljudskem legendarnem slogu, nekatera pa se bolj naslanjajo na evangelijsko poročilo in omenjajo tudi srečanje kraljev s Herodom. Domnevajo, da je trikraljevsko koledovanje kot ljudsko izročilo nastalo sredi 16. stoletja in da sta k temu pripomogla reformacija in humanizem.
Trikraljevsko koledovanje ima v evropskem izročilu dve obliki: ena je igrani prizor poklonitve Modrih, druga pa pevski nastop v Tri kralje oblečenih kolednikov, z zvezdo ali brez nje. V obeh oblikah je bilo na Slovenskem živo in se ohranilo bolj ali manj vse do druge svetovne vojne, ponekod pa še nekaj let po njej. Najmočneje na Štajerskem, Dolenjskem, Koroškem in tudi na Gorenjskem.
Koledniki so po izročilu odrasli fantje, včasih možje, lahko tudi fantiči. Trikraljevski koledniki včasih na podboj vhodnih vrat v hišo ali hlev zapišejo še velike začetnice svojih imen "Gašper, Miha in Boltežar" vmes pa še letnico.
Kolednica, ki jo pojejo, ima svoj uvod, jedro s svetopisemsko vsebino ter sklepno prošnjo za dar in končni pozdrav. Kot vsi koledniki, tudi trikraljevski, izražajo dobre želje. Zato jih domači pogostijo in obdarujejo.
Oddajo iz cikla Pevci zapojte, godci zagod'te smo prepletali s trikraljevskimi kolednicami z Dolenjske, Štajerske in iz Bele krajine. Posnetke smo izbrali iz našega radijskega arhiva in iz arhiva kulturnega in etnološkega društva Gallus Bartholomaeus iz Šentjerneja, ki je od leta 1996 pripravilo 12 srečanj trikraljevskih kolednikov. Na njih so gostili skupine iz drugih krajev in številne domače kolednike, saj se je v Šentjernejski dolini v mnogih vaseh in zaselkih tradicija petja za tri kralje ohranila do danes. Predvajali pa smo tudi nekaj najnovejših zvočnih posnetkov, saj smo bili 6. januarja povabljeni na trikraljevsko koledovanje v Zavinek pri Škocjanu.
Koledniška voščila so v oddaji zapeli pevci iz Gradišča, Fantje z vasi iz Škocjana, Koledniki iz Bušeče vasi, Koledniki iz Podlipe pri Raki,Koledniki iz Ledeče vasi, Koledniki iz Volčkove vasi, mladi koledniki iz Jutrove dežele, Trije kraji iz Drašičev, Kopači iz Podlehnika in pevci iz Lancove vasi pri Ptuju.
