Jeusov krst, Giotto di Bondone | (foto: Wikipedia)
Praznik Jezusovega krsta
Cerkev na Slovenskem
V nedeljo, 10. januarja 2010, bo v Katoliški Cerkvi praznik Jezusovega krsta, ki ga obhajamo na prvo nedeljo po prazniku Gospodovega razglašenja oz. sv. treh kraljev. Praznik je povezan s praznikom Gospodovega razglašenja, saj je Bog sam izpričal, da je Jezus njegov ljubljeni sin, ko je bil le-ta krščen v reki Jordan.
Evangelist Matej Jezusov krst v reki Jordan opisuje kot eno od Božjih razodetij, rekoč: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje« (prim. Mt 3,17). Krst v Jezusovem življenju predstavlja prelomnico, ki ločuje njegovo zasebno in skrito življenje od javnega delovanja. Pred krstom je Jezus živel neopazno, o čemer pričajo tudi skopi svetopisemski zapisi. Po krstu je Jezus začel javno delovati: poklical je prve apostole, oznanjal svoj nauk, ozdravljal bolne in delal čudeže, o čemer poročajo evangeljska besedila.
Jezusov krst (prim. Mt 3,13–17): Tedaj je prišel Jezus iz Galileje k Jordanu do Janeza, da bi se mu dal krstiti. Janez ga je hotel odvrniti od tega in je rekel: »Jaz bi se ti moral dati krstiti, pa ti hodiš k meni.« Jezus je odgovoril in mu dejal: »Pústi zdaj, kajti spodobi se nama, da tako izpolniva vso pravičnost.« Tedaj mu je pustil. Po krstu je Jezus takoj stopil iz vode, in glej, odprla so se mu nebesa. Videl je Božjega Duha, ki se je spuščal kakor golob in prihajal nadenj. In glej, glas iz nebes je rekel: »Ta je moj ljubljeni Sin, nad katerim imam veselje.« – O Jezusovem krstu poročata tudi evangelista Marko in Luka. Prim. Mr 1,9–11 in Lk 3,21–22.
Zakrament sv. krsta
V Katoliški Cerkvi poznamo sedem zakramentov, med katerimi je prvi sv. krst. Zakrament krsta je predpogoj za prejem(anje) in pristop k drugim zakramentom. Krščenci ga običajno prejmejo v prvem letu življenja, s čimer postanejo člani Cerkve. Voda, s katero krstitelj pri krstnem obredu, pri katerem so poleg staršev navzoči tudi botri, oblije novokrščenca, je simbol očiščenja in ponazarja novo življenje. Zakrament izmije človekov izvirni greh in mu povrne dostojanstvo Božjega otroka. Znamenje tega dostojanstva je maziljenje s sv. krizmo, ki je sestavni del krstnega obreda.
Odrasli, ki želijo postati kristjani in prejeti zakrament sv. krsta, se imenujejo katehumeni. V krščansko življenje se uvajajo v procesu, ki se imenuje katehumenat.
Zakramenti
Krst, birma in evharistija (zakramenti uvajanja v krščanstvo); spoved in bolniško maziljenje (zakramenta ozdravljanja) ter mašniško posvečenje in zakon (zakramenta služenju občestva in poslanstva).
