Govedo | (foto: Alexas Fotos /Pixabay)
»Skrivnostna bolezen krav« že v Sloveniji
Kmetijstvo Robert Božič
Z Uprave za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin so sporočili so so v reji govedi na Savinjskem pri treh živalih potrdili prvi primer Orthobunyavirusa v Sloveniji, ki ga prenašajo krvosesne mušice. Sum so postavili na podlagi kliničnih znakov, med katerimi so povišana telesna temperatura, driska, splošna prizadetost in zmanjšana mlečnost.
T. i. »Skrivnostna bolezen krav«, ki se je v letošnjem poletju pojavila v več evropskih državah, po dosedanjih podatkih ne predstavlja tveganja za zdravje ljudi, proti virusu tudi ne obstaja cepivo, okužba pa pomeni precejšnjo gospodarsko škodo za živinorejo, saj poleg bolezni in z njo povezane manjše gospodarnosti reje, prinaša tudi posledice pri brejih živalih, saj lahko prihaja do splavov, mrtvorojenih telet in spačkov.
Kako je s temi dolgoročnimi posledicami trenutno še ni jasno, saj so prve okužbe s tem, doslej v Evropi neznanim virusom, ki je kriv za pojav t.i. »skrivnostne bolezni krav« v Švici zabeležili v mesecu juliju, kasneje pa se je bolezen hitro razširila tudi v druge sosednje države.
Že dve različici virusa
Raziskave, ki so jih doslej opravili tudi kažejo, da sta se v letošnjem poletju v EU pojavili dve različici novega ortobunjavirusa iz serološke skupine Simbu, kar govori v prid teoriji, da je virus v evropo zašel po dveh poteh. Tako kot virus modrikastega jezika in virus Schmallenberg tudi ta Orthobunyavirus med živalmi prenašajo krvosesne mušice rodu Culicoides, so zapisali na Inštitutu Friedrich-Loeffler.
Najpogosteje okuži govedo, virus pa prizadene tudi ovce in koze. Virusi skupine Simbu so sicer razširjeni predvsem v Afriki, Aziji in Avstraliji, njihov pojav v Srednji Evropi pa pomeni nov epidemiološki izziv.
Na Upravi za varno hrano veterinarstvo in varstvo rastlin rejce pozivajo k izvajanju biovarnostnih ukrepov, zmanjševanju izpostavljenosti živali mušicam ter obveščanju veterinarja ob morebitnem pojavu neobičajnih bolezenskih znakov.
Bliskovita hitrost širjenja v EU
Znanstveniki in referenčni laboratoriji so v Evropi identificirali dve različici novoodkritega virusa Shamonda (SHAV):
- SHAV-EU1 (različica 1): Ta različica je bila prva odkrita in kroži predvsem po osrednji in južni Evropi (v vzhodni Franciji, Švici, južni Nemčiji, Avstriji, Italiji in Španiji).
- SHAV-EU2 (različica 2): Nemški inštitut Friedrich-Loeffler-Institut (FLI) je s sekvenciranjem ugotovil še drugo, genetsko nekoliko različno vejo virusa, ki so jo najprej izolirali v severozahodni Nemčiji, kasneje pa tudi v Belgiji, na Nizozemskem in v Veliki Britaniji (otok Jersey).
Obe različici se prenašata preko drobnih mušic (Culicoides) ter povzročata skoraj identične klinične znake (vročino, drisko in padec mlečnosti). Od prve potrditve sredi poletja se je virus izjemno hitro razširil in je do sedaj uradno potrjen v najmanj 10 evropskih državah (Francija, Švica, Nemčija, Avstrija, Belgija, Nizozemska, Luksemburg, Lihtenštajn, Španija in Italija). Samo širjenje po Evropi poteka po skoraj enakem vzorcu, kot je leta 2011 in 2012 potekal izbruh sorodnega Schmallenbergovega virusa.
Največja skrb so breje živali
Pri odraslih živalih okužbe s Simbu virusi običajno povzročajo le 14 do 21 dni dolgo bolezen z blagimi ali zmernimi kliničnimi znaki, virusi pa veliko večjo škodo naredijo brejim živalim. Izkušnje z virusom Schmallenberg kažejo, da lahko pride do splavov, mrtvorojenih telet in spačkov.
V preteklosti so bile pri okužbah s te vrste virusi najbolj prizadete ovce, kjer so bile v nekaterih čredah prirojene nepravilnosti prisotne pri skoraj polovici jagnjet. Pri govedu so bile posledice praviloma manj izrazite.
Za novi virus trenutno še ni znano, ali povzroča podobne reprodukcijske težave, pravijo na Inštitutu Friedrich-Loeffler in zato so že avgusta veterinarskim oblastem v vseh prizadetih državah priporočale temeljite preiskave vseh primerov splavov, mrtvorojenih ali nepravilno razvitih telet in jagnjet na območjih, kjer bi virus lahko krožil.
