Koruza popolnoma poškodovana v toči | (foto: Peter Pribožič, KGZ Ptuj)
Po toči v koruzi: Kako prav oceniti škodo in kdaj ukrepati
Kmetijstvo Robert Božič
Močna neurja s točo, ki so v minulih dneh prizadela številne kraje po Sloveniji, so za seboj pustila tudi močno poškodovane posevke koruze. Ker so bile koruze ob neurju v zelo različnih razvojnih fazah, od mladih posevkov na Gorenjskem, do več kot pol metra visokih rastlin na Dravskem polju, je ocena poškodovanosti zahtevna in od primera do primera različna.
Strokovnjaki opozarjajo, da prenagljene odločitve niso priporočljive. Koruza ima namreč presenetljivo veliko sposobnost obnove, vendar je ta odvisna predvsem od njene razvojne faze in stopnje poškodovanosti rastnega vršička.
Ne hitite z odločitvijo
Prvi in najpomembnejši nasvet po neurju s točo je potrpežljivost. Takoj po ujmi je težko oceniti, koliko rastlin bo dejansko preživelo in se obnovilo, je v včerajšnji nedeljski kmetijski oddaji svetovala Marija Kalan, svetovalka specialistka s Kmetijsko gozdarskega zavoda Kranj.
Priporočljivo je počakati vsaj tri do pet dni po neurju, da se pokažejo prve posledice poškodb. Nato je smiselno posevek spremljati še nekaj dni. Prava slika stanja se običajno pokaže približno pet do sedem dni po neurju, pa je v današnjih Minutah za kmetijstvo opozoril mag. Jože Mohar iz semenarske hiše Agrosat.
V tem času je treba opazovati predvsem tako imenovani »srček« koruze. Če ta ostaja zelen in začne ponovno odganjati, ima rastlina dobre možnosti za nadaljnji razvoj. Če pa sredinski del začne gniti, rjaveti ali se sušiti, je rastni vršiček verjetno uničen in rastlina ne bo več sposobna obnove.
Zakaj se mlajša koruza lažje obraste?
»Sposobnost obnove je tesno povezana z razvojno fazo koruze. Izkušnje in strokovna literatura kažejo, da imajo rastline do približno šestega do osmega pravega lista še precejšnje možnosti za okrevanje,« pravi mag. Jože Mohar.
Razlog je v položaju rastnega vršička. Pri mlajših rastlinah se ta še nahaja pod površino tal ali tik ob njej, zato je pred udarci toče deloma zaščiten. Tudi če so listi močno poškodovani, lahko rastlina iz nepoškodovanega rastnega vršička ponovno razvije nove liste.
Povsem drugače je pri starejših posevkih. Ko koruza preseže približno osem listov, se rastni vršiček dvigne nad površino tal. Če ga toča poškoduje ali uniči, rastlina praviloma propade. Na nekaterih območjih so bila neurja tako silovita, da so bile rastline dobesedno »posekane«, zato možnosti za obnovo praktično ni.
Kdaj je smiselno posevek presejati?
»Ker smo sredi junija, je na številnih območjih še vedno mogoče posejati zgodnejše hibride koruze za silažo. To velja tako za Gorenjsko kot za Štajersko in Dravsko polje,« svetuje Mohar.
»Za pridelavo silaže so še primerni zgodnejši hibridi iz skupin z nižjim FAO številom, približno do razreda 300. Odločitev za presejavanje pa naj temelji na dejanskem stanju posevka po tednu dni opazovanja in ne na prvem vtisu takoj po neurju,« svetuje Marija Kalan.
Če je ugotovljeno, da večji del rastlin ni preživel, je pogosto gospodarsko upravičeno posevek odstraniti in površino ponovno zasejati.
Previdno pri obdelavi tal in uporabi herbicidov
Pri ponovnih setvah je potrebna posebna pozornost zaradi že opravljenega varstva pred pleveli.
»Večina slovenskih pridelovalcev je v letošnji sezoni uporabila talne herbicide, ki po uporabi ostanejo v zgornjem sloju tal. Zato je priporočljivo poškodovan posevek pred ponovno setvijo temeljito obdelati. Na lažjih tleh je to mogoče opraviti hitreje, medtem ko je na težjih in bolj mokrih tleh smiselno počakati na primerne razmere za obdelavo,« svetuje mag. Jože Mohar.
Pomembno je tudi, da se talni herbicidi ne uporabljajo ponovno. Večina teh pripravkov je dovoljena le v enem odmerku na leto. Pri ponovno posejani koruzi je zato praviloma primernejša uporaba kontaktnih oziroma foliarnih herbicidov po vzniku rastlin in glede na dejansko prisotnost plevelov.
Podvajanje talnih herbicidov lahko povzroči težave ne le novi koruzi, temveč tudi naslednjim kulturam v kolobarju, zlasti ozimnim žitom.
Ključna odločitev naj temelji na stanju rastnega vršička
Poškodbe listov po toči so pogosto videti hujše, kot so v resnici. O usodi posevka ne odloča videz listne mase, temveč stanje rastnega vršička. Če je ta živ in nepoškodovan, ima koruza dobre možnosti za obnovo. Če je uničen, posevek ne bo okreval.
Zato je v dneh po neurju najpomembnejše natančno spremljanje posevka, ocena preživetja rastlin in šele nato odločitev o morebitnem presejavanju. Prav nekaj dni potrpežljivosti lahko prepreči preuranjene in drage ukrepe na njivi.
