Bananin kruh, jagodna torta, breskov sok in vrstni pridevniki

Beseda je zakon! 17. 06. 2026, 10:26 Prof. dr. Hotimir Tivadar

Vrstni pridevniki so tisti, ki poimenujejo vrsto, skupino ali kategorijo, v katero spada kakšno bitje, stvar ali pojem. Kdaj uporabljam -in in kdaj -ov pri vrstnih pridevnikih?

Pravopis iz leta 2001 (str. 113, www.fran.si) pravi: »S priponskim obrazilom -ov/-ev delamo svojilne pridevnike iz samostalnikov moškega in srednjega spola, če pomenijo bitje, ustanovo ipd.; iz drugih samostalnikov (tudi ženskega spola) delamo s tem priponskim obrazilom t. i. vrstne pridevnike«. Torej se vrstni pridevniki lahko s tem obrazilom tvorijo tudi pri samostalnikih ženskega spola.

Nedvoumno pravilo je tudi, da moramo svojino pri moških osebah tvoriti samo z -ov/-ev (Goyev, Krležev – Goyin in Krležin je po SP 2001 celo prepovedano.
Góya -e in Góya -a [ja] m, druga oblika z -em oseb. i. (ọ́; ọ́) |španski slikar|
Góyev -a -o (ọ́), ●Góyin -a -o (ọ́)
(Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.)

Nekaj dvomov v teh primerih izražanja svojine je samo pri govorcih, ki imajo drugačno tvorbo v svojem narečju oz. so večino svojega časa preživeli ali preživljajo v srbohrvaškem okolju, zato so tudi v SP 2001 ubrali tako intervencijsko, prepovedovalno prakso.

Več pa je težav pri izražanju snovnosti oz. vrstnosti, torej kot končaj -ov/-ev pomeni snov, vrsto. O tem so že veliko spraševali v Jezikovni svetovalnici.

Kot kratko povzema Urška Uranjek Ošlak, se je pri pridevnikih, izpeljanih iz ženskih samostalnikov, obrazilo ‑ov/-ev uporabljalo za navajanje vrste (ajdov kruh, breskov sok, borovničeva marmelada), obrazilo -in pa svojine (breskvin cvet).

Etimološko se je pri ženskih pridevnikih ustalilo tvorjenje na -ev/-ov (kot navaja Uranjek Ošlak prof. dr. Mateja Šeklija: »slovenski pridevniki na -ov tipov bukov in lipov/češnjev /.../ prvotno tvorili k samostalnikom ženskega spola ū-jevske sklanjatve na -ev kot bukev, drugotno pa tudi k samostalnikom ženskega spola ā-jevske sklanjatve na -a kot lipa, češnja«).

Zato se je v slovenščini ustalil breskov sok, ne breskvin (imamo pa breskvino koščico, saj je to izražanje svojine in ne vrste), prav tako imamo lipov čaj in češnjev zavitek.

Tudi pri malini ni težav:
malínov -a -o prid.(í)
nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus
malínovo prisl.:
malinovo rdeč
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

Drugače pa je pri limoni:
limónin2 -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na limono: okrasiti pečeno ribo z limoninimi krhlji; limonin sok; limonina lupina / dodati jedi nastrgano limonino lupinico zunanji, rumeni del lupine
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.
limónov -a -o prid.(ọ̑)
nanašajoč se na limono ali limonovec: limonov grm / limonov sok; limonova lupinica zunanji, rumeni del lupine / limonov sladoled
limónovo prisl.:
limonovo rumena barva
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

Že v SSKJ2 je izpričana dvojnica.
Prav tako dvojnično se obnaša tudi pridevniška oblika od vanilija, nekoč vanilja:
vanílija -e ž
vanílja (18. stol.), vanīljin, vaníljev.
Prevzeto prek it. vaniglia ali nem. Vanille in frc. vanille iz špan. vanilla
SNOJ, Marko, Slovenski etimološki slovar³, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

Tudi tukaj je danes gotovo uveljavljena dvojnica, po SP 2001 celo vaniljin oz. vaniljev, torej brez samoglasnika i, kar je gotovo težje izgovorljivo. Po principu italijanski je tukaj smiselno pričakovati zapis s samoglasnikom i, predvsem zaradi lažjega izgovora.

Primarni je po pravopisu še zmeraj limonov, toda tudi limonin, oboje priznava tudi wordov urejevalnik:
limónov -a -o (ọ̑) ~ sok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

limónin -a -o (ọ̑) limonov: ~ sok
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

Pri primeru bananin oz. bananov pa je malo drugačna usmeritev, če beremo primere v SSKJ2 in SP 2001:
banánin -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na banano: bananin olupek / bananino mleko mleko z dodatkom banan
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

banánin -a -o (ȃ) ~ olupek
Slovenski pravopis, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

Glede na slovar sinonimov pa je v ospredju bananin, čeprav je omenjen tudi bananov:
banánin -a -o prid.
ki je v zvezi z banano
SNOJ, Jerica, AHLIN, Martin, LAZAR, Branka, PRAZNIK, Zvonka, Sinonimni slovar slovenskega jezika, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026

Zanimivo je tudi, da nam pridevnik bananov (kruh) urejevalnik besedila (word, Libreoffice) podčrta.
Pravopis v pravilih dopušča tudi tvorbo vrstnih pridevnikov s pripono -in, vendar redko (v slovarskem delu pravopisa je recimo rabarbara, rabarbarin).

Kako pa pišete druge vrste kruha? Pri rženem kruhu ni težav – rženi kruh. Ržev kruh ne bi bilo mogoče predvsem zaradi izgovora. In prav izgovor je gotovo nekaj, kar kot slovničarji ne bomo smeli zapostavljati. Pšenični in koruzni kruh tudi nista problematična, imamo pa ajdov kruh. Ajdni bi bilo prav tako težko izgovoriti. Imamo pa npr. v prekmurščini ajdinsko kašo in ajdinski kruh.

Kako pa pri piri?
Pirin kruh je dokaj uveljavljeno, pa čeprav bi mogoče bilo pirov bolj pravilno:
pírin -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na piro: pirin kruh, zdrob; pirini izdelki, vzglavniki; pirina moka; pirine testenine; pirino zrnje / pirina rižota
Slovar slovenskega knjižnega jezika, druga, dopolnjena in deloma prenovljena izdaja, www.fran.si, dostop 26. 4. 2026.

K temu lahko dodamo še sivkin med in metin čaj, kar nam kaže na to, da je dejansko možno tvoriti vrstne pridevnike na različne načine. Zelo pomembna je seveda sistemska usmeritev in zgodovinski razvoj, gotovo pa je pomembno tudi, ali je možno tak sistemsko pravilen pridevnik izgovoriti.