Stanovanjske nepremičnine | (foto: STA)
Rast nepremičnin je problematična tudi za demografijo
Slovenija Urh Sušnik
Slovenski nepremičninski trg ne kaže znakov ohlajanja. Cene so v zadnjem letu zrasle za skoraj deset odstotkov, v zadnjih petih letih pa so se podvojile. Dokler manjša skupina bogatejših posameznikov v nepremičninah vidi varno naložbo z zajamčenim donosom, mladim družinam reševanje stanovanjskega vprašanja vse bolj polzi iz rok. Kot v pogovoru opozarja predsednik Slovenskega nepremičninskega združenja Marko Novak, en sam vladni ukrep ne bo zadostoval, ključ do rešitve je v več tisočih praznih stanovanjih.
Podatki o rasti cen nepremičnin v Sloveniji že dlje času skrbijo stroko in javnost. Marko Novak poudarja, da so težave najbolj izrazite v večjih urbanih središčih, predvsem v Ljubljani, Mariboru in Kopru, kjer kvadratni meter novogradnje dosega od tri pa vse do pet tisoč evrov ali več. Tveganje, da bi vrednost nepremičnin padla, je po oceni predsednika združenja praktično nično, medtem ko letni donosi dosegajo od sedem do osem odstotkov. To pomeni, da gre za eno najvarnejših naložb na trgu, ugotavlja Novak.
Zakaj cene kljub draginji ne padajo?
Obseg nepremičninskega trgovanja v Sloveniji letno znaša približno 2,5 milijarde evrov. Kljub visokim cenam pa povpraševanje po novogradnjah ne usipava. Razlog za to po Novakovem pojasnilu tiči v izjemno visoki likvidnosti dela prebivalstva.
Slovenski državljani imajo na bančnih računih naloženih več kot 30 milijard evrov. Znotraj tega obstaja skupina 10 do 15 tisoč posameznikov, ki razpolagajo z 10 do 15 milijardami evrov prostega kapitala. Ker drugi investicijski kanali niso tako priljubljeni ali znani, deloma tudi zaradi močne tradicije navezanosti na nepremičnine še iz časov prejšnje države, se ta denar po besedah gospoda Novaka usmerja neposredno v nakup stanovanj in hiš.
Neposreden udarec po mladih in demografiji
Nenadzorovana rast cen nima le ekonomskih, temveč tudi resne družbene posledice. Novak opozarja, da se vzorec, po katerem si mlada družina najprej zagotovi dom in nato ustvari družino, zaradi nesprejemljivih cen ruši. Nezmožnost nakupa ali dolgoročnega najema stanovanja po njegovem mnenju neposredno ohlaja že tako šibko slovensko demografijo, kar je že zadnji dve desetletji jasno vidno tudi na padanju števila rojstev.
Subvencije obrestnih mer ne bodo dovolj
Vlada RS načrtuje ukrepe za pomoč mladim, med katerimi se najpogosteje omenja subvencioniranje obrestnih mer za stanovanjska posojila (po vzoru sosednje Hrvaške).
Marko Novak ta ukrep sicer pozdravlja, a odločno opozarja na njegove omejitve:
- Prilagoditev prodajalcev: Novak opozarja, da bodo prodajalci nepremičnin ob samo enem ukrepu hitro dvignili cene in se prilagodili umetno zvišani kupni moči mladih ter tako izničili učinek pomoči.
- Omejen doseg: Predsednik združenja ocenjuje, da bi država zgolj s finančnimi subvencijami rešila problem le za 100 do 300 družin letno, kar na celotnem trgu ne bo spremenilo ničesar.
- Visoki stroški za proračun: Subvencioniranje nakupov pri cenah 5.000 evrov za kvadratni meter v Ljubljani ali 3.000 evrov v Mariboru je po Novakovem prepričanju izjemno drago, iztržek pa bo minimalen.
Rešitev: 20.000 praznih stanovanj in krepitev najemnega trga
Sogovornik kot ključni potencial izpostavlja podatke, da v slovenskih mestnih občinah stoji približno 20 tisoč praznih, že zgrajenih in takoj vseljivih stanovanj. Namesto usmerjanja vseh sredstev v spodbujanje lastništva Marko Novak predlaga, da bi morala država s sistemskimi ukrepi ta stanovanja aktivirati in jih spraviti na najemni trg.
Z aktivacijo obstoječega stanovanjskega fonda bi mladim družinam zagotovili dostopno nastanitev, umirili pritisk na rast cen in hkrati rešili stanovanjsko vprašanje za več tisoč družin. Kot sklene Novak, je njihovo združenje, ki je tudi član mednarodne asociacije FIABCI, raznovrstnim vladam in ministrstvom že večkrat predstavilo preizkušene rešitve iz tujine, sedaj pa je čas, da jih država končno prenese v prakso.
