Kako tehnologija ugrablja katoličane

Komentar tedna 10. 04. 2026, 14:50 Peter Lah

Morda ste že slišali za Petra Thiela. Thiel je milijarder, ki je med drugim razvil Palantir, orodje za množičen nadzor ljudi. Od začetka podpira Donalda Trumpa in podpredsednika Vance-a. Za hobi se ukvarja s filozofijo in teologijo. Nedavno je prišel v Rim predavat katoličanom o svojem videnju sveta. Najbolj zanimivo pri vsej zadevi je bilo to, da njegovi ameriško-tradicionalistično navdahnjeni gostitelji niso razumeli, da Vatikan ne bo ravno ploskal od navdušenja, če v Rim pripeljejo zastopnika politike, ima s krščanstvom, kot ga oznanja papež, toliko skupnega kot iranska teokracija. Z magovsko ideologijo prežeti katoličani so preveč prepričani v svoj prav, da bi lahko razumeli papeža. Nasprotno, papežu zamerijo, ker on njih ne razume.

Palantir in podobna orodja so Američanom in Izraelcem omogočila, da so v prvih dneh vojne proti Iranu pobili večino političnega in vojaškega vrha. To so dosegli z analizo informacij s pametnih telefonov, varnostnih kamer in podobnih virov. Tisti, ki upravlja z mojim telefonom (to so Google, Facebook in morda še kdo) vsak trenutek ve, kje sem in kam sem namenjen. Ljudje smo bitja navade, pametni telefon že dvajset let spremlja vsak moj korak, pozna vsako mojo misel, ve za vse moje prijatelje in njihove načrte. Ko dodamo še vse podatke, ki jih o meni beležijo prometne kamere, trgovinske blagajne, zdravstveni domovi in državna uprava, postane jasno, da se nimam kam skriti pred policijo, ki uporablja Palantir. Program sistematično uporabljata ameriška vojska in policija, Thiel pa ga prodaja vladam po vsem svetu.

Nič novega, bo kdo rekel. Odkar obstaja svet, kriminalisti in vohuni delajo enako. Drži, ampak samo do neke mere. Klasični kriminalist je iskal domnevnega storilca. Da je lahko pogledal v moj telefon ali zdravstveno kartoteko, ali vstopil v moje stanovanje, je potreboval utemeljen sum in sodni nalog. Palantir pa nadzoruje vsakega od nas v realnem času, ne samo domnevnega storilca. Danes bo policija morda šla za priseljenci brez papirjev, jutri pa se mirno lahko odloči, da je treba preganjati ljudi, ki na Facebooku kritizirajo predsednika države. Pojutrišnjem bo vlada začela pošiljati na kožo prikrojena sporočila neposredno na naslove ljudi, ki jo podpirajo, nasprotnike pa bo zmedla z drugačnimi sporočili. Hitler, Stalin in njim podobni so lahko samo sanjali o takem totalnem nadzoru.

Gospodje Thiel, Zuckerberg, Musk in njim podobni imajo prost vstop v naše glave. Če tja spustijo brezvestnega politika, mi lahko dobesedno ugrabijo možgane.

Ravno to se nam na veliko dogaja. Več, ko imamo prijateljev na družbenih omrežjih; bolj, ko jih gledamo, bolj smo osamljeni. In razdeljeni. To je logična posledica dejstva, da čas, ki ga preživim za zaslonom, pač ni čas, ki ga preživim v družbi prijatelja ali sorodnika. Poleg tega so platforme narejene tako, da "me preberejo", ugotovijo moje potrebe, interese in zasvojenosti, s ciljem, da me priklenejo na zaslon. Všečkam mačko? V trenutku se bo moj zaslon napolnil z mačkami in mačjimi ponudbami. Ne bo dolgo trajalo, da bodo druge vsebine izginile z mojega zaslona in življenja. Mačke so me zasvojile. Točneje, zasvojili so me tisti, ki nadzorujejo internetne mačke. To je primer dokaj nedolžnega in pozitivnega mehanizma, s katerim me platforma priklene nase. Veliko bolj usoden je drugi pristop, ki se posluži mojih strahov in negativnih čustev. Če imam rad mačke, potem me bo mučenje živali verjetno razjezilo. Politik, ki ga zanima samo to, kako zmagati na volitvah, bo brez zadržka ljubiteljem domačih živali razlagal, kako njegov nasprotnik trpinči živali. Tako si bo zagotovil podporo ljudi, ki so se ujeli v mreže družbenih omrežij, predvsem pa bo naščuval ljudi proti tekmecu.

Primer je banalen, ampak dobro ponazori, kako platforme delujejo in zakaj živimo v času, ko mora papež javno obsoditi grožnjo z uničenjem tri tisočletne, devetdeset milijonske civilizacije. Problem ni en pobesneli politik. Problem je v tem, da številni katoličani – tako kot tistim, ki so v Rim povabili milijarderja in Trumpovega zaveznika Petra Thiela – bolj pozorno poslušajo magovske politike kot papeža in škofe. Kako danes ugrabiš katoličana in ga naščuvaš proti papežu? Poglejmo.

V začetku postnega časa so se na mojem Facebooku začele pojavljati pobožne strani in vplivneži. Praviloma so ameriškega izvora, naštejem samo tiste, ki sem jih opazil v toku popoldneva, ko sem delal analizo: LifeSite News, Sign of the Cross, Catholic tradition and evangelization, Cool Catholics, Veni Sancte Spiritus, Novus Ordo Watch, We can defend Marriage in John-Henry Westen. Strani imajo skupaj malo več kot en milijon sledilcev (tudi kakšen od mojih Facebook "prijateljev" je med njimi) in so medsebojno povezane (John-Henry Westen je lastnik in urednik LifeSite in Sign of the Cross). Delujejo pa po istem principu kot prej omenjeni profili mačk.

Te strani me niso našle po naključju. Lastniki teh strani so Facebooku plačali za to, da so prišli do mene, ker ustrezam profilu, ki ga iščejo. Facebook ve, da sem duhovnik, katoličan, moški, da me zanimajo tekoče zadeve in tako naprej. Drugo, kar moram vedeti, je, da te strani ne želijo iz mene narediti boljšega kristjana, moža in tako naprej. Te strani služijo komercialnim in političnim interesom svojih lastnikov.

Poglejmo si tipično objavo. Lepo fotografijo škofa, duhovnika ali papeža, ali pa mlade družine, spremlja pobožna izjava ali poziv. Stran ""We can defend marriage" "Zakon je mogoče obraniti" ima tak poziv že v samem naslovu. Kakšen je moj odziv? Seveda se strinjam, da je zakon dragocena in pomembna zadeva. Ampak upravljalec mi je hkrati s sporočilom v možgane že vsadil idejo, da je zakon ogrožen in ga je potrebno braniti. Samega sebe pa je razglasil za bojevnika za dobro stvar. Ampak pozor, njegov namen ni, da mi pomaga ohraniti in izboljšati zakon, ampak, da iz mene naredi bojevnika za svoje cilje. Želi, ga podprem ali pa sem proti njegovim političnim nasprotnikom. Sporočila, ki jih bom prejel, če bom sledil ali všečkal to stran, mi ne bodo pomagala gojiti odnosa z možem ali ženo, ampak bodo pozivala na boj proti domnevnim sovražnikom zakona. Konkretno na strani "We can defend marriage" so to (gledam prvih pet sporočil po vrsti): severnoameriški demokrati, geji, transspolne osebe, zagovorniki splava, predvsem pa politiki, ki zagovarjajo enake pravice za omenjene manjšine. Ni pomembno, ali je politik dejansko naklonjen zahtevam ožigosanih skupin; če ni naš, ga je potrebno sesuti. Da bo bolj prijelo, omenjene izjave pogosto spremljajo slovesne fotografije Trumpa ali kakšnega škofa, ki se je uprl papežu ali je bil celo izobčen.

V čem je sporočilo te analize? Za lepo zvenečim naslovom se skrivajo besede in ideje, ki nič ne storijo za to, da bi mi pomagali ohranti moj zakon. Njihov cilj je, da me ujamejo v mreže politikov, ki se javno razglašajo za zaščitnike zakona in vseh "pravih" vrednot, ter iz mene napravijo bojevnika za njihove interese.

Da stvar deluje, vam lahko potrdijo Donald Trump, Nigel Farage in podobni politiki, ki v zadnjih desetih letih niso zmagali zato, ker bi imeli dober program za razvoj družbe, ampak so s pomočjo Facebooka znali uničiti nasprotnike. Pri tem so zrušili vse tisto, kar so njihovi demokratični predniki desetletja in stoletja potrpežljivo gradili: mednarodno pravo, zaupanje v pravni red, sodelovanje in kulturno sožitje. Ne dopustimo, da bi s svojo naivnostjo postali orodje v rokah tistih, ki rušijo družbo in Cerkev.