Nejc Krevs | (foto: Jernej Prelac)
Kaj pomeni prihajajoča vlada za odnos Slovenije do izraelsko-palestinskega konflikta?
Novice Uredništvo Radia Ognjišče
Izvolitev Janeza Janše za novega mandatarja šestanjste slovenske vlade odmeva tudi na Bližnjem vzhodu, zlasti v Izraelu, od koder je prišla tudi ena prvih čestitk s strani zunanjega ministra Gideona Saara. Pričakovati je slovenski zasuk v pristopu do zunanjepolitičnega vprašanja izraelsko-palestinskega konflikta. Omenjeno je za naš radio komentiral poznavalec bližnjevzhodnih razmer Nejc Krevs, ki ocenjuje, da do preklica prizanja Palestine najverjetneje ne bo prišlo, bo pa desno-sredinska vlada zmanjšala neupravičeni pritisk na Izrael.
»Ni skrivnost, da je bila Golobova vlada izrazito naklonjena palestinski strani; predznak pro-palestinska ni odveč, a dlje kot simbolne geste in predvsem politično zlorabljanje trpljenja nedolžnih Palestincev za lastne interese, ji ni uspelo doseči,« meni Krevs, ki dodaja, da se je to pokazalo na primeru priznanja Palestine v času, ko je potekala kruta vojna med palestinskim terorističnim gibanjem Hamas in Izraelom, in ko so se odvijale evropske volitve.
»Roko na srce, takšnih potez se ne sprejema v tako občutljivem času. Sploh ker to nismo storili v paketu z drugimi državami. Menim, da sta se dvoličnost in nenačelnost najbolj pokazali ob zadnji nepridružitvi tožbi Južne Afrike proti Izraelu na Meddržavnem sodišču v Haagu. Golobova vlada marca letos kljub pripravi gradiva za vložitev intervencije s strani zunanjega ministrstva predloga na seji ni podprla,« je dejal Krevs.
Ob tem pa dodal, da če je Golobovo poglavje odnosa do Izraela doseglo eno najnižjih točk v sodobni zgodovini slovensko-izraelskih odnosov, utegne Janez Janša smer slovenske diplomacije preokreniti iz izrazito pro-palestinske v zmerno pro-izraelsko. Ocenuje še, da bo priznanje Palestine ostalo, saj ni praksa, da bi se takšne odločitve razveljavljalo, bi pa preselitev slovenskega veleposlaništva iz Tel Aviva v Jeruzalem pomenila diplomatsko kompenzacijo, a dejstvo je, da tega še ni storila nobena država Evropske unije.
Tudi sicer v največje jabolko spora med Izraelci in Palestinci redko katera država zagrizne; nazadnje se je za ta korak odločil argentinski predsednik Milei, tako bo njegova država šele osma na seznamu tistih, ki so to storile.
»Gre seveda za zahtevno geopolitično vprašanje, ki ostaja v napetosti z zgodovinskim okvirom Resolucije ZN 181; ta predvideva Jeruzalem kot tako imenovani corpus separatum oziroma poseben ločen status mesta, ki ne pripada ne judovski ne arabski strani. Načrt se v resnici nikoli ni izvedel. Dejstvo je, da na zahodu mesta prevladujejo Izraelci, na vzhodu pa Palestinci,« meni Krevs.
Ob tem pa dodaja, da bi Slovenija s selitvijo ambasade v zahodni del Jeruzalema tako rekoč še vedno iskala ravnovesje s palestinsko stranjo, saj mednarodna skupnost vendarle razlikuje med zahodnim in vzhodnim delom mesta, čeprav Izrael vse od leta 1967, ko si je izpod rok Jordancev prilastil vzhodni del, vključno s starim mestnim jedrom, smatra celoten Jeruzalem za svojo prestolnico. To so nenazadnje biblične sanje, stare tri tisoč let, ko je mestu vladal kralj David.
»A bolj kot versko je to seveda politično vprašanje, ki ga Palestinci težko sprejmejo, saj tudi sami verjamejo da je Jeruzalem njihova prestolnica. Janša je preselitev ambasade že napovedal; to bi seveda pomenilo revitalizacijo odnosov z Izraelom,« meni Krevs, ki ocenjuje, da bo nova desnosredinska vlada poskušala poiskati konsenz, da bi v paketu morda treh ali štirih držav Evropske unije prišlo do resnega razmisleka o diplomatskem preobratu in morebitnem priznanju Jeruzalema kot sedeža izraelske države.
»Janša utegne na mednarodnem parketu in v mednarodnih forumih nevtralizirati pretiran in nepravičen pritisk na Izrael; Slovenija se utegne vzdržati pri določenih političnih potezah, ki bi škodovale judovski državi,« še pravi Krevs in dodaja, da bo nova desnosredinska vlada izkazala ničelno toleranco do antisemitizma. Seveda pa lahko pričakujemo tudi okrepitev gospodarskega in tehnološkega sodelovanja z državo, ki velja za Start-Up Nation oziroma eno gonilnih sil napredka v svetu.
