Ljubljana, ponedeljek, 16. september 2019, 22:45

Začenjamo kolesarsko romanje: Od Marije k Mariji 2019

Od Marije k Mariji
Foto © Rok Mihevc

"Sklep romanja Od Marije k Mariji bo v Novi Štifti pri Ribnici ob 10.00 s sveto mašo."

Letošnje kolesarjenje Od Marije k Mariji je že deseto po vrsti in zato nekoliko drugačno od preteklih. Dali smo mu podnaslov: Od prijatelja k prijatelju! Prva razlika bo v tem, da bo trajalo tri dni. To jutro ga bomo začeli pri Mariji Pomočnici na Rakovniku v Ljubljani ob 7.00 s sveto mašo, ob sklepu, 8. septembra, na praznik Marijinega rojstva, pa vas vabimo na romanje v Novo Štifto pri Ribnici, kjer bomo imeli ob 10.00 sveto mašo in po maši koncert Marijinih pesmi, s katerim se bo predstavila nova zgoščenka Založbe Ognjišče Ko zarja zlati na gore.

Kdor more priti, lepo povabljen. Druga pomembna sprememba pa je v tem, da se želimo na terenu srečati z našimi PRO-jevci in poslušalci. Zamislili smo si neke vrste mini srečanja naših poslušalcev in prijateljev. In ta srečanja se bodo zvrstila takole:

V četrtek, 5. septembra, naj bo prvo srečanje na Rakovniku v Ljubljani pri sveti maši ob 7.00 in po njej. Naslednja srečanja bodo: na Škofljici ob 9.00, v Šmarju Sap ob 10.30, v Grosuplju ob 12.00, v Višnji gori ob 15.00, v Ivančni Gorici ob 17.00 in v Šentvidu pri Stični ob 18.30. Srečanja se bodo zgodila pred cerkvijo oziroma župniščem, razen v Višnji gori, kjer bo srečanje na Mestnem trgu pri spomeniku Kranjski čebeli.

V petek, 6. septembra, bodo srečanja: v Stični po jutranji maši, na Krki ob 9.00, v Ambrusu ob 11.00, v Zagradcu ob 12.00, v Žužemberku ob 15.00 in v Strugah ob 18.00.

In še srečanja poslušalcev in pro-jevcev v soboto, 7. septembra - pred cerkvijo oz. župniščem: v Vidmu Dobrepolje po jutranji maši, v Velikih Laščah ob 10.00, v Ribnici ob 12.00, v Dolenji vasi ob 16.00, v Sodražici ob 18.00.

Od Marije k Mariji 2019
Od Marije k Mariji 2019

Drage prijateljice, dragi prijatelji, spoštovani poslušalci, iskreno vabljeni, da pridete na sklicana srečanja z našimi radijci v posameznih krajih in na določeni dan. Res bomo veseli vaše navzočnosti in hkrati potrditve vaše zvestobe Radiu Ognjišče.

Sklep romanja Od Marije k Mariji bo v Novi Štifti pri Ribnici ob 10.00 s sveto mašo, ki jo bo daroval frančiškan pater Christijan Gostečnik, ki je radijskim poslušalcem dobro poznan, saj sodeluje vsako prvo soboto v mesecu v oddaji Za življenje. Po maši bo koncert Marijinih pesmi - predstavitev zgoščenke KO ZARJA ZLATI NAM GORE, ki jo je izdala založba Ognjišče. Pesmi je posnel ženski tercet ob spremljavi orgel: Nataša, Anica in Natalija. Prepričan sem, da bo koncert Marijinih pesmi lepo zaokrožil naše romanje v Novo Štifto. In po koncertu bo mogoče omenjeno zgoščenko tudi kupiti.

Da bi lahko romali v Novo Štifto pri Ribnici tudi tisti, ki nimate lastnega prevoza ali pa je organizirani prevoz boljša rešitev, smo pripravili avtobusni prevoz iz Ljubljane in Kranja. Za prevoz se zbirajo prijave v našem tajništvu 01 512 11 26.

 


Naj vas navduši za nedeljski obisk Nove Štifte zapis Francija Petriča v knjigi Slovenske božje poti.

"Božjo pot k Mariji Vnebovzeti pri Novi Štifti nedaleč od Ribnice bi lahko upravičeno poimenovali romanje k eni najlepših cerkva na Slovenskem in to bodo vsi, kljub temu da imajo radi svoje cerkve in kraje, ob obisku Nove Štifte morali priznati. Dvignjena na zadnji polici pobočja Travne gore, sredi gozdnatega zelenja, že od daleč pozdravlja obiskovalca ribniške doline z mogočno kupolo in visokim zvonikom. Prijazno vabljiva zaradi naravne lege in izbrane baročne arhitekture, že 350 let zbira romarje, da se izročajo Mariji s pesmijo: O Marija pri Novi Štifti, jaz se tebi izročim…

Nova Štifta pri Ribnici
Nova Štifta pri Ribnici

Ustno izročilo pripoveduje, da se je grič prvotno imenoval Brinov grič. Tukaj se je Marija prikazala pobožnemu kmetu Matiju Furlanu iz Sušja. Naročila mu je, naj ji pozidajo cerkev. Verni mož je to naročilo povedal ribniškemu grajskemu oskrbniku Riglarju. Ta mu ni verjel, ampak ga je, “da bi se spametoval”, zaprl v ječo. Toda – oskrbnik je nenadoma oslepel. To je bilo božje znamenje, da mora Furlana spustiti in dovoliti zidavo cerkve. Ko so začeli zidati, je oskrbnik zopet spregledal. V zahvalo je zvesto pomagal pri delu.

Pisni viri ustnega izročila ne omenjajo. Janez Gregor Dolničar je v svoji kroniki zapisal, da je na Brinovem griču pri Ribnici stala že leta 1483 majhna Marijina kapela. Pri njej je bival puščavnik. Ko so ljudje videli, kako se ta mož pokori in moli pred Marijino podobo, so tudi oni vzljubili ta kraj in začeli prihajati sem. V začetku 17. stoletja pa se je začelo dogajati nekaj podobnega kot pri Novi Štifti pri Gornjem Gradu: ljudje so videli nenavadne goreče plamene, ki so se dvigali iz zemlje. Ko je za to govorico izvedel še ribniški graščak Jurij Jakob Khisl, je sklenil tam pozidati Marijino cerkev. Ker je kmalu umrl, je njegovo namero nadaljeval sin Jurij Jernej. Z dovoljenjem oglejskega patriarha, kamor je sodila ribniška župnija, so začeli zidati leta 1641. Novembra tega leta je ribniški arhidiakon in ljubljanski generalni vikar Frančišek Vaccano blagoslovil temeljni kamen. Istega leta je za Khislom prevzel skrb za gradnjo baron Jurij Andrej Trilek. Zidava pa je trajala dolgih trideset let.

Neznani arhitekt, ki je načrtoval cerkev, je bil izjemen mojster. Zasnovana je povsem drugače kot druge cerkve pri nas. Tloris sestavljata ladja, ki je osmerokotna (v zunanjščini to poudarjajo oporniki) in kvadraten prezbiterij z zaobljenimi vogali. Osmerokotna ladja se končuje s kupolo in svetlobnico. Na levi strani je prizidan zvonik z baročno kapo, pred njim pa so leta 1780 ob ladjo postavili še svete “štenge”, kar govori o veliki veljavi božje poti. Za njihovo postavitev so namreč morali dobiti dovoljenje iz Rima. Dodaten čar in pomembna novoštiftarska značilnost pa so odprte lope, ki oklepajo cerkveno ladjo in dajejo zavetje romarjem.

Skladna baročna lepota cerkvene arhitekture se lepo ujema tudi z njeno opremo. Rezbarije treh oltarjev in prižnice so pravi vir umetniških užitkov. Vsi trije oltarji so rezljani iz lesa, pozlačeni in posrebreni ter pobarvani, kakor da bi hoteli pričarati romarju tisto nebeško glorijo, kamor se dviga Marija med angeli na glavnem oltarju. Pravijo, da so oltarji z rezbarijami delo ljubljanskega rezbarja Jurija Scarnosa. Rezbarska oprema še bolj zaživi, ker v cerkvi ni slikarij, samo črte poudarjajo njeno arhitekturo.

Romanja k Novi Štifti so še vedno zelo živa. O prvih pripovedujejo zaobljubljene podobe, ki so obešene v prezbiteriju. Med njimi je slika, ki jo je daroval vikar Matija Parente iz Črnomlja leta 1645, torej takrat, ko so cerkev še zidali. To je dokaz, kako daleč je segala slava nastajajoče božje poti. Niti hudi jožefinski časi niso mogli zatreti romanj. Tudi dandanes je pri Novi Štifti živahno, posebno o velikem šmarnu, ko oživi vsa njena okolica z romarji in častilci od blizu in daleč".

Zgornje besede je napisal msgr. Franci Petrič v svoji knjigi Slovenske božje poti. In če morete, pridite v nedeljo, 8.9., v Novo Štifto, ko bo ob 10.00 sveta maša, z njo pa bomo sklenili naše kolesarjenje Od Marije k Mariji.

Ne spreglejte: