Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović

Voditelji EU za predsednico Evropske komisije predlagajo Ursulo von der Leyen

Svet | 03.07.2019, 08:48 Andrej Šinko

Voditelji članic Evropske unije so dosegli kompromis o vodilnih položajih v uniji. Za predsednico Evropske komisije predlagajo Nemko Ursulo von der Leyen, za predsednika Evropskega sveta so izbrali Belgijca Charlesa Michela, za predsednico ECB so imenovali Francozinjo Christine Lagarde, za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa Španca Josepa Borrella.

Voditelji za ključni položaj v evropski kadrovski sestavljanki, predsedniški položaj v Evropski komisiji, predlagajo nemško obrambno ministrico Ursulo von der Leyen, ki pa za izvolitev potrebuje še absolutno večino v Evropskem parlamentu, kjer temu predlogu močno nasprotujejo socialisti.

Če bo von der Leynova potrjena, bo sploh prva ženska na tem položaju in drugič ga bo dobila Nemčija. Prvi predsednik komisije je bil namreč Nemec Walter Hallstein.

Ključni položaj naj bi tako vendarle pripadel desnosredinski Evropski ljudski stranki, relativni zmagovalki evropskih volitev. Za svojega predsednika, naslednika Poljaka Donalda Tuska, so voditelji izbrali belgijskega premierja, liberalca Charlesa Michela, ki bo že drugi Belgijec na tem položaju. Sploh prvi predsednik Evropskega sveta je bil namreč Belgijec Herman Van Rompuy.

Za predsednico Evropske centralne banke so imenovali izvršno direktorico Mednarodnega denarnega sklada, Francozinjo Christine Lagarde, bivšo francosko finančno ministrico, ki bo nasledila Italijana Maria Draghija.

Za visokega zunanjepolitičnega predstavnika pa so imenovali španskega zunanjega ministra, socialista Josepa Borrella, ki bo nasledil Italijanko Federico Mogherini. Borrell je bil v letih od 2004 do 2007 tudi predsednik Evropskega parlamenta.

Postopki imenovanja so sicer v vseh primerih različni. Von der Leynovo torej voditelji predlagajo, izvoli jo Evropski parlament z absolutno večino. Michela so voditelji izvolili za predsednika Evropskega sveta in predsednika evrskega vrha za obdobje od 1. decembra letos do 31. maja 2022 z možnostjo enkratnega podaljšanja dveinpolletnega mandata. Borrell za uradno imenovanje potrebuje še soglasje predsednika komisije.

Celotno komisijo pa mora potrditi še Evropski parlament, ki ne more zavrniti posameznega člana komisije, temveč le celotno ekipo. Komisija je imenovana za pet let, sedanji se mandat izteče 31. oktobra letos.

Lagardova bo za osemletni mandat brez možnosti podaljšanja uradno imenovana, potem ko bodo svoje priporočilo podali finančni ministri članic unije in po posvetovanju z Evropskim parlamentom in Svetom ECB, a načeloma so to le formalnosti. Mandat bo začela z novembrom.

Poslanci bodo izbrali predsednika Evropskega parlamenta

Evropski poslanci bodo na zasedanju v Strasbourgu volili predsednika Evropskega parlamenta. Vložene so štiri kandidature, največjo možnost za vodenje parlamenta v prvi polovici mandata pa naj bi imel kandidat socialdemokratov, Italijan David Sassoli, saj naj bi ga po neuradnih informacijah podprli tudi konservativci in liberalci.

Sassolija, ki je bil v prejšnjem mandatu eden od podpredsednikov Evropskega parlamenta, je politična skupina S&D predlagala, potem ko je zavrnila kompromisni dogovor voditeljev EU, ki je zrušil koncept spitzenkandidatov.

Ostali trije kandidati za vodenje parlamenta so Nemka Ska Keller, kandidatka politične skupine Zelenih/EFA, ki je v sredo prav tako zavrnila kompromisni dogovor na vrhu Evropske unije, kandidat politične skupine Evropskih konservativcev in reformistov, češki poslanec Jan Zahradil, in poslanka Evropske levice iz Španije Sira Rego.

Po kompromisu evropskih voditeljev naj bi prvo polovico mandata na čelu parlamenta socialist, drugo polovico pa predstavnik desnosredinske Evropske ljudske stranke. Za zdaj ni jasno, ali bo takrat položaj zasedel Mafred Weber.

Svet
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.