Slavi KoširSlavi Košir
Marko ZupanMarko Zupan
Marta JerebičMarta Jerebič
p. mag. Branko Cestnik (foto: Jože Bartolj)
p. mag. Branko Cestnik

Cestnik o zlorabah: Škofije vodijo pehoto, Dovolj.je kot jurišni oddelek

Oddaje | 29.05.2019, 10:27 Rok Mihevc

O spolnih zlorabah smo govorili v tokratni oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«. Na vprašanja, kakšno je sodelovanje med škofovsko konferenco in civilno iniciativo »dovolj.je«, kako iz žita potegniti pleve in ali odziv škofov dovolj hiter, je odgovarjal p. Branko Cestnik.

Cerkev se veseli civilne iniciative Dovolj.je

Z vidika žrtve je dobro, da so v ospredju laiki, ki delajo te stvari, ker se jim je lažje zaupati, je v oddaji povedal Cestnik, hkrati pa opozoril, da iniciativa ne sme postati moralna policija oz. revolucionarno moralno razsodišče. »Ki se bo dvignilo tudi nad škofovsko konferenco. Skoraj namreč dobiš občutek moralnega juriša. Iniciativa mora sama videti, kje so njene dimenzije.«

Škofije vodijo pehoto, Dovolj.je kot jurišni oddelek

Pri opisovanju trenutnih razmer v tej situaciji si je pomagal kar z vojaško termiologijo, saj je tudi sam, kot je povedal, hodil v vojaško šolo. »Škofje vodijo pehoto, ki se počasi premika naprej, vsaka pehota pa ima svoje jurišne oddelke, ki gredo hitreje. Pripravijo prostor, naredijo akcijo, vidijo teren... A pomembno je, da sodelujejo s pehoto, jo poznajo in jo tudi znajo počakati, drugače se izgubijo in se tako izniči njihovo delo. Dovolj.je bi tako potreboval več potrpežljivosti s cerkveno strukturo, ki je velika in počasna. Če pa res opazijo, da ta struktura nekaj prikriva, se celo laže, pa je prav, da povedo, kaj si mislijo.«

Hitro se obnašamo kot slon v trgovini s porcelanom

Mislim, da gre tukaj predvsem za drugačen ritem razvijanja dogodkov, je povedal Cestnik. »Videti je, kot da imajo v dovolj.je prepričanje, da se vse zlorabe najboljše rešujejo po policijski in sodni poti. A tu je še psihoterapevtska pot, duhovno spremljanje, ki tudi rešujejo vozel spolnih zlorab s strani duhovnikov ali domačih.« Tudi sam se kot spovednik srečuje z zlorabami. »Večinoma so bili to domači, strici, sosedje, zato pri žrtvah večinoma ni šlo za željo po rešitvi vozla in grenkobe preko policijske obravnave. Velikokrat so morali tehtati med družinsko enotnostjo in trpljenje. Pri kakršnih je bilo dovolj redno se spovedovati in skozi spoved so z leti rešili ta vozel. A zdaj siliti tega človeka, »pojdi še na policijo«...če on noče in je drugače to rešil, potem je tudi to dobro. Razen seveda če je ta plenilec še aktiven in išče nove žrtve. Takrat pa mora ta v imenu vseh žrtev posredovati in ga prijaviti, da ne pride do novih žrtev. Težke stvari so to, zato moramo biti zelo previdni, ker se hitro lahko obnašamo kot slon v trgovini s porcelanom.«

Dovolj.je: junaštvo, pogum in ljubezen do Cerkve

»Bog daj, da bi bil še kdo takšen kot so oni. Junaki in brezkompromisni, kar se tiče zla, ki ga je treba odpraviti in razkrinkati,« je opozoril Cestnik. Tudi na to, da ne smemo podcenjevati nekoga, ki ima izrazito pedofilsko ali efebofilsko nagnjenje in njegovih slabih namenov z otroki in najstniki. »Takega človeka je treba ustaviti in kazensko preganjati, mu onemogočiti, da bi še kaj storil. S tega vidika je ta fronta dobrodošla. Paziti pa moramo, da ne bomo pri tem več pohodili kot zasadili. Polje duhovništva je izrazito izpostavljeno in zanimivo za medije ter ljudska šepetanja in se z lahkoto zgodijo linči in krivične obsodbe duhovnikov, če smo prehitri pri teh zadevah.«

Z megafonom lajajo v Cerkev zaradi zlorab, tiho so v primeru islamskih otroških porok

Ogromno je duhovnikov, ki svoje poslanstvo opravljajo vzorno, zaradi takšnih primerov pa madež pade na vse. Kako iz žita potegniti pleve in rešiti situacijo na način, da bi bili verniki gotovi in bi tiste, ki so si zaslužili kazen, ta tudi doletela? »Cerkev ima zelo dobro zastavljeno politiko ničelne tolerance, ki je vzorna tudi za druge ustanove, tudi za šolstvo. Cerkev je iz hude stiske, ko so na križ pribili vse duhovniki, prišla v vodstveno učiteljsko pozicijo, ko lahko svetu pokaže prve rezultate in ukrepe. Ne gre to iz danes na jutri, gre pa v pravo smer.« Mora pa biti svet strog do pedofilije na vseh področjih, pravi Cestnik. »Vstopiti morajo tudi v svet islamskih priseljencev in se vprašati o otroških porokah. Takrat bomo lahko govorili o ničelni toleranci do pedofilije. Nekateri z megafonom lajajo v Cerkev zaradi nekaj grešnih duhovnikov, čisto tiho, popolnoma nemočni in kastriratni pa so v primeru islamskih otroških porok. Otroška poroka ne spada v zahodno civilizacijo. Kdor jo odobrava, ruši temelj zahodne civilizacije. Kdor jo odobrava, ne sme niti pisniti o pedofiliji, ker je dvoličnež.«

Škofje pod zlato mitro nosijo trnjevo krono

Bi se moral zgoditi čilski scenarij, ko so morali škofje dati odpovedi? »Ljudje mislijo, da je škofovska konferenca kot neka vlada, ampak ni. Nima izvršilne zakonodajne oblasti nad škofijami kot jo ima npr. vlada nad občinami. Zato deluje bolj počasi, neusklajeno, ker je vsak škof monarh za svojo škofijo. Bolj gre za drug tempo, kot za to, da bi bili nagnjeni k prikrivanju. Če se postavimo v vlogo škofa, ki je oče duhovnikom in ko izve za duhovnika, za katerega ni sumil ali vedel, da je vpleten v škandal zlorabe, si lahko predstavljamo, da je zelo hudo. To je podobno kot oče, ki mora sina, ki živi pod isto streho, ovaditi. Škofje pod zlato mitro nosijo trnjevo krono...«


Oddajo je pripravil in vodil Jože Bartolj.

 

Oddaje
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.