Ustavni sodnik Jaklič: Demokracija, v kateri bi večina začela odločati, katera mnenja so dovoljena, ni več demokracija
Slovenija
Ustavni sodnik ddr. Klemen Jaklič je bil gost januarskega Viktorinovega večera na Ptuju. Spregovoril je na temo »Vloga in pomen ustavnega sodstva v svobodni demokratični družbi«. Ni se mogel izogniti vprašanju o volilni zakonodaji ter o uresničitvi odločbe ustavnega sodišča. Dejal je, da je odločitve sodišča treba spoštovati ter poudaril, da smo glede na vsebinske kriterije minimalnih evropskih standardov, do sedaj imeli protiustavno volilno zakonodajo.
Ustavni sodnik Jaklič je na vprašanje, ali smo 27 let volili protiustavno, odgovoril pritrdilno. Posebej je spregovoril o svojem delno odklonilnem in delno pritrdilnem ločenem mnenju. Opozoril je, da ima največji okraj kar 3,73-krat več volilnih upravičencev od najmanjšega. »Glede tega vprašanja (kako si bodo kandidati iz iste stranke razdelili mandate, ki jih je ta stranka na volitvah dobila), imamo nekateri Slovenci torej skoraj štiri glasove, nekateri pa enega. To je nedopustno. To je v nasprotju z demokratično obliko vladavine in kodificiranimi skupnimi minimalnimi evropskimi standardi na tem področju.«
Nadalje je dejal, da iz ločenega mnenja izhaja, da bi po njegovi oceni lahko sodniki v končni odločitvi nastopili bolj dosledno. Kljub temu pa ocenjuje, da gre glede na javni diskurz razprava v tej smeri. »Kot vidim se v javnosti in tudi večjem delu stroke vseeno razume tudi to nujnost, da je potrebno okraje narediti tako enake, da so odstopanja v številu volilnih upravičencev pod 10 odstotki, kot zahtevajo skupni evropski standardi, ali pa se to doseže z ukinitvijo okrajev oziroma s kakšno drugo korenito reformo. Kot sem zapisal v ločenem mnenju, so to po mojem mnenju edini načini s katerimi se lahko Slovenija izogne obsodbi v Strasbourgu.«
Glede izvršljivosti odločb ustavnega sodišča pa je dejal, da je to v primerjalni ustavnosodni praksi in teoriji »posebna tema«. Neizpolnjevanje odločb po besedah Jakliča vodi v popolni razkroj dobrin skupnosti in popolni razkroj demokracije ter pravne države. »V demokratičnih državah, kjer velja vladavina prava, to sploh ni vprašaje«, je dejal Jaklič in o tem razmišljal ob primerih iz ustavne prakse ZDA in Nemčije.
Podrobno bomo o tej temi z dr. Jakličem govorili tudi v ponedeljkovi oddaji »Spoznanje več, predsodek manj«.
O vlogi in pomenu ustavnega sodstva v svobodni demokratični družbi pa je poudaril, da brez ustave ni demokracije, kajti že po naravi stvari večina ne more izglasovati npr. odvzema ustavnih pravic in še naprej trditi, da gre pri takšnem sistemu za demokracijo oziroma vladavino ljudi. Vladavino ljudi namreč v bistvenem delu poleg večinskega pravila zagotavljajo ravno tudi tovrstne pravice vsakega posameznika: vladavina ljudi v njihovih lastnih življenjih. Takšen sistem večinskega pravila, a brez posameznikovih pravic, torej ne bi bila več demokracija v polnem pomenu vladavine ljudi. Navedel je nekaj primerov: »Nemogoče je reči, da bi večina npr. odločila: samo ta mnenja so dovoljena, ta nasprotna, ki nam niso všeč, ker bi lahko privedla do zamenjave oblasti trenutne večine, pa so prepovedana. To je v demokraciji po definiciji nemogoče. Izvzeto je iz odločanja večine in zato imamo v Ustavi zapisano temeljno pravico do svobode izražanja.«
Pogovoru z ustavnim sodnikom, ki si je ogledal tudi bogato samostansko knjižnico, je prisluhnilo zelo veliko ljudi, med njimi provincial minoritov p. dr. Igor Salmič, predstojnik samostana p. Milan Kos, predsednik Društva izobražencev Viktorina Ptujskega tudi gostitelj Peter Pribožič ter diplomat Miroslav Luci.
