Župnije vedno težje pokrivajo redne stroške

Slovenija | 14.09.2018, 18:11 Marta Jerebič

V Cerkvi v Sloveniji so s 1. julijem začele veljati nove višine priporočenih mašnih darov. O tem smo se pogovarjali z ekonomom ljubljanske nadškofije Blažem Gregorcem. Pojasnil je, da so mašni darovi za nekatere duhovnike edini dohodek, in spregovoril o tem, kako je financiranje duhovnikov urejeno v tujini.

Mašni dar se je povišal s 17 na 20 evrov, kar je prvo povišanje po 13 letih. »Vemo, da so od leta 2005 življenjski stroški precej narasli, zato so tudi škofje presodili, da je potrebno za preživljanje duhovnikov potrebno to dar dvigniti oziroma ga vsaj uradno postaviti na 20 evrov,« je pojasnil ekonom ljubljanske nadškofije Blaž Gregorc.

Dar za gregorijanske maše je 660 evrov. Gre za 30 maš, kar pomeni, da je mesečni dohodek duhovnika okoli 600 evrov. »Poleg morda drugih darov, ki jih ljudje prostovoljno namenite za preživljanje duhovnika v obliki naturalnih darov ali drugih darov ob pogrebih, krstih ...«

Denar za vzdrževanje župnije od elektrike do komunalnih storitev prihaja iz nabirk pri svetih mašah, od teh župnik eno na mesec odda na škofijo. »Tako da nekatere župnije težko vzdržujejo že redne stroške, kaj šele da obnavljajo sakralne objekte v svojih župnijah. Na mestu ekonoma vidim, da nekatere župnije poleg župnijske cerkve težko vzdržujejo še podružne cerkve. V Sloveniji imamo kar 60 odstotkov cerkva uvrščenih med kulturne spomenike. Vendar pa država zadnje čase nameni bolj malo sredstev za obnovo sakralnih objektov. Tako da verniki več ali manj sami vzdržujete te cerkve. Odvisno pa je potem tudi od občin. Nekatere občine namenijo nekoliko več za svoje objekte v svoji občini, nekatere pa bolj skromno.«

Ena od nabirk je namenjena tudi za socialno zavarovanje duhovnikov. »Dostikrat morda tudi slišimo, da država plačuje duhovnike itd. Država da 48 odstotkov, preostalih 52 odstotkov pa damo iz škofijskega denarja oziroma iz te nabirke, ki je dana za zavarovanje duhovnikov oziroma iz drugih škofijskih prihodkov.«

Slovenija je ena od držav, kjer je financiranje duhovnikov najbolj prepuščeno duhovnikom oziroma škofiji. Drugod poznajo namenski davek oziroma je delovanje Cerkve financirano iz državnega proračuna, potem pa škofija razporeja za dohodek duhovnikov in obnavljanje objektov. »Na Hrvaškem imajo duhovniki, ki so tudi kateheti po šolah, iz tega naslova socialno zavarovanje in določen del plače. Nekaj jim da tudi škofija, ki dobi denar iz državnega proračuna.«

Zato je višina mašnega daru v tujini lahko veliko nižja oziroma zgolj simbolična.