Ljubljana, torek, 25. september 2018, 09:14

Nadškof Zore: Bog je edino zagotovilo prihodnosti in rodovitnosti

0:00
0:00
Nadškof Stanislav Zore
Foto © www.marija.si

"Ljubezen je tista, v kateri zmoremo odločitev in zvestobo in Bog, ki ga pokličemo za pričo svojih obljub."

Na praznik Marijinega rojstva in škofijski molitveni dan za duhovne poklice je predsednik Slovenske škofovske konference nadškof Stanislav Zore na Brezjah izrekel zahvalo vsem, ki molijo za nove duhovne poklice ter povabil k nadaljnji molitvi za luč vere v vsakem izmed nas. Dejal je tudi, da se je danes v resnici zelo zahtevno odločiti za duhovni poklic, saj nas »zaznamuje preteklost, ki se danes v javnosti razodeva predvsem v grešnosti Cerkve, v ozadje pa se potiskajo njeni svetli in sveti sadovi«. Na Brezjah se je zbralo več kot 2500 ljudi. Sveti maši je sledilo srečanje nadškofa z ministranti ljubljanske nadškofije.

Po besedah nadškofa Zoreta na današnji mali šmaren Jezusu po Mariji zaupamo svojo prošnjo za duhovne poklice in njihovo stanovitnost. Ponovil je dejstvo, da v Cerkvi v Sloveniji manjka poklicev in pravega ognja duha, da bi odgovorili na Božji klic, zato je molitveni dan za duhovne poklice priložnost za zahvalo vsem, ki molijo v ta namen in ki svoje križe in težave prinašajo pred Boga s to prošnjo. Nadškof se je tudi zahvalil za našo zavest, da je Jezusovo naročilo namenjeno kristjanom, ki se zavedamo, da z zakramentom svetega krsta in po birmi prevzemamo odgovornost za Cerkev, za vse življenje in v izpolnjevanju istega evangelija.

»Čeprav se danes zares veliko moli, vemo, da je duhovnih poklicev malo. Vedno več župnij nima več svojega stalnega duhovnika, tudi redovne skupnosti krčijo število samostanov. Kako je to mogoče? Ali je Bog zaprl svoje uho in srce ali ne sliši več tega, kar ga prosimo? Zakaj toliko molitve in po drugi strani vedno manjše število tistih, ki odgovorijo?« se je vprašal nadškof in hkrati priznal, da se je danes v resnici zelo zahtevno odločiti za duhovni poklic. »Zaznamuje nas preteklost, ki se danes v javnosti razodeva predvsem v grešnosti Cerkve, v ozadje pa se potiskajo njeni svetli in sveti sadovi. Veste, naša preteklost ni samo grešna, je tudi sveta, pa še kako sveta. Tako, kot je grešna in tako zelo sveta tudi naša sedanjost,« je dejal nadškof in se s tem posredno dotaknil vznemirjenja zaradi zadnjih škandalov o spolnih zlorabah v ZDA. »Kakor nam je hudo za vse grešno, kar je zaznamovalo Cerkev v preteklosti in jo bo tudi v prihodnje, tako po drugi strani nočemo spregledati vsega lepega, pozitivnega in svetega, kar je dozorelo v življenjih Njenih sinov in hčera po evangeliju in v njihovem služenju Bogu in ljudem.«

Zbrani pri Mariji Pomagaj
Zbrani pri Mariji Pomagaj


K Mariji Pomagaj je poromalo več kot 2500 ljudi
K Mariji Pomagaj je poromalo več kot 2500 ljudi

Vedno je bilo negotovo in nevarno odgovoriti na Božji klic

Nadškof je postregel s tremi primeri. Najprej z Marijo: »Kakšno zagotovilo je imela takrat, ko je pred njo stal angel Gabrijel s ponudbo, ali bi postala mati Božjega Sina? Nobenega. Pravzaprav ji je človeška pamet odsvetovala karkoli podobnega. Nobene vnaprej obljubljene varnosti, razen to, da je Bog tukaj, ki kliče in ponuja poslanstvo. On je edino zagotovilo prihodnosti in rodovitnosti in življenja. Marija kljub možni popolni osami odgovori Bogu, ker je takšna Božja volja in ona jo hoče izpolnjevati.«

Ali primer apostola Petra. Ko se je prvič srečal z Jezusom, mu je dejal ’Pojdi od mene, jaz sem grešnik’ ali ’Prisežem, da ga ne poznam’. »In vendar je ta Peter, tako neverjetno slaboten v svoji možatosti, v Bogu dobil dovolj moči, da je v vseh padcih in poskusih drugačnih poti, ostajal zvest do konca, do križa, na katerem je razodel, komu je v resnici veroval.«

Sveti Frančišek Asiški po ugotovitvah nadškofa Zoreta prav tako ni imel nobenega zagotovila, da bo njegova izbira evangeljskega življenja prinesla spoštovanje, varnost. Oče ga je razdedinil, ampak Frančišek je svet zaradi tega, ker je sledil Bogu in njegovemu klicu, in ne pričakovanjem svojega očeta, okolice in duhu časa.

»Vedno je bilo torej nevarno in negotovo odgovoriti na Božji klic in sprejeti Božjo ponudbo, da bom stopil za njim. In kdo izmed tistih, ki se odločajo za zakon in za družino ima zagotovilo, da bo v njegovem življenju vse lepo, srečno, da ga bodo vsi blagrovali in nosili po rokah? Nobeden. Ljubezen je tista, v kateri zmoremo odločitev in zvestobo in Bog, ki ga pokličemo za pričo svojih obljub,« je sklenil nadškof ter dodal, da gre v resnici tudi zato, da prižigamo v nas luč vere. »Če boste imeli vero kakor gorčično zrno, vam nič ne bo nemogoče. Zato danes prosimo za to luč vere. Najprej za nas, dragi bratje duhovniki, redovniki, redovnice, bogoslovci, ki smo na Božji klic že odgovorili, da bi živeli zvesto v Njemu, ki nas je izbral in poklical. Bodimo ljudje vere! Prosimo za starše, ki jih je danes strah, včasih morda kar groza, da bi se njihov otrok odločil za pot duhovnega poklica,« je povabil nadškof in sklenil, da je otrokova sreča, da hodi po poti, za katero ga je ustvaril Bog in ki mu jo je podaril Bog.

Nadškof Stanislav Zore
Nadškof Stanislav Zore

Nadškof Zore: Biti ministrant ne pomeni samo zračiti ministrantske obleke, ampak pomeni prinesti tja k oltarju vedno tudi srce

Pri Mariji Pomagaj na Brezjah je v sklopu molitvenega dne za duhovne poklice potekalo tudi srečanje ministrantov ljubljanske nadškofije z nadškofom msgr. Stanislavom Zoretom, poročajo na spletni strani narodnega svetišča Marije Pomagaj. Uvodoma je zbrane ministrante nagovoril duhovnik Jure Ferlež, ki vodi komisijo za duhovne poklice. Povabil jih je naj bodo pogumni, predvsem pa naj sledijo klicu.

Nadškof Zore se je ministrantom zahvalil za opravljanje tega velikega dela. „Zahvaliti se vam želim zato, ker bi lahko vsak izmed vas vedno, ko greste na ministrantske vaje ali ko greste ministrirat počel kaj drugega. Ležal na kavču, se igral s pametnim telefonom ali tablico, gledal televizijo, vi pa veste, da se je potrebno premagati, dvigniti, pripraviti se in iti. In to ni vedno lahko,“ je mladim dejal nadškof Zore in dodal, da pa nima nihče tako velike zahvale do njih, kot jo ima Bog.

„Nihče. Ne mama, ne oče, ne župnik in ne škof te ne more bolj pohvaliti, kakor te v tvojem srcu pohvali Bog sam v zavesti, da si naredil to kar je dobro, to kar je prav. Ja, je potrebno biti možat za to, da narediš to kar je prav, ampak Bog nikoli ne pusti, brez tega zadoščenja znotraj srca in zato sem vesel, da ste danes tukaj in vesel za vse tiste svete maše pri katerih ste ob oltarju zato, da strežete gospodu župniku in Gospodu Jezusu, ki se daruje očetu. In sem vesel, da to svojo službo jemljete zares, da biti ministrant ne pomeni samo zračiti ministrantske obleke, ampak pomeni prinesti tja k oltarju vedno tudi srce,“ jim je dejal nadškof po poročanju www.marija.si

Ob sklepu srečanja je duhovnik Jure Ferlež ministrante povabil, da ob jubileju nadškofa Zoreta zanj zmolijo, nadškof pa je nato vsakega izmed njih blagoslovil s križem na čelu. Srečanje se je nadaljevalo na samostanskem dvorišču.

Nadškof z ministranti
Nadškof z ministranti

Ministranti z nadškofom
Ministranti z nadškofom


Ne spreglejte: