Ljubljana, torek, 16. oktober 2018, 08:13

Mlade pripravljamo na življenje

Mitja in Bor sta med 1.600 prijavljenimi projekti iz 70 držav prejela zlato medaljo v kategoriji "Science" z nalogo Nov način priprave vzorcev in stabilizacija papirja z nanosom pigmenta Verdigris
Foto © ARO

"Projektno raziskovalne naloge so najboljša priprava na življenje, hkrati pa so osmišljene vsebine posameznih predmetov. Dijaki ugotavljajo, da potrebujejo tovrstno znanje."

Na mednarodni olimpijadi Genius v New Yorku so dijaki, ki so predstavili dve najboljši podjetniški zamisli na tekmovanju, ki ga prireja Primorski tehnološki park, dobili prvo in tretjo nagrado. Dijaka z viške gimnazije sta med 1600 prijavljenimi projekti iz sedemdesetih držav prejela zlato medaljo v kategoriji »Science« z nalogo Nov način priprave vzorcev in stabilizacija papirja z nanosom pigmenta Verdigris. Povabili smo ju in še nekaj ostalih uspešnih dijakov v studio, da bi iz prve roke izvedeli s kakšnimi projekti so se predstavili svetu.

Raziskovalno delo koordinira šolska mentorica Alenka Mozer, ki s svojimi dijaki že dolgo uspešno sodeluje na mednarodnih naravoslovnih tekmovanjih, kjer tudi sodi in so ji bogate izkušnje ter dolgoletno sodelovanje prinesli prepoznavnost ter pomemben status. »Skoraj 15 let na naši šoli načrtno delamo projektne naloge. Namesto, da bi dijaki pri vsakem predmetu izdelali seminarsko nalogo, ki ni na visoki kakovostni ravni, smo se učitelji odločili ponuditi med-predmetno zasnovane projekte, kjer smo učitelji stopili skupaj in zasnovali katalog možnih tem, ki jih vežemo na naše prometne učne načrte in na gimnazijski splošni program. Pogledamo tudi čez, in se povežemo tudi z zunanjimi strokovnjaki. V tujini smo prisotni že več kot desetletje.«

Prof. Alenka Mozer
Prof. Alenka Mozer


Olimpijada Genius spodbuja globalno razumevanje okoljske problematike in iskanje trajnostnih rešitev s pomočjo znanosti, umetnosti, kreativnega pisanja, inženirstva, oblikovanja in razvoja poslovanja. Vsako leto jo organizira newyorška državna univerza (SUNY) v mestu Oswego v ameriški zvezni državi New York. Prof. Alenka Mozer: »Gimnazijsko znanje ni tisto na prvi pogled, konkretno, ki bi ga dijaki lahko v praksi takoj neposredno uporabili. Mi pa smo zdaj to postavili na glavo. Delajo vedno v skupini, projekt ima svoj začetek, osrednji del z veliko dela in konec s predstavitvijo. To je najboljša priprava na življenje, hkrati pa so osmišljene vsebine posameznih predmetov. Tudi sami ugotavljajo, da potrebujejo tovrstno znanje. Matematika je orodje, prav tako informatika, znanje jezika je ključno, ker je veliko literature v tujih jezikih in tako naprej.«

Bor Kolar Bačnik: »Junija smo bili v ZDA, sodeloval sem v paru z Mitjo na področju naravoslovja, kemije. Z Mitjo sva se osredotočila na področje ohranjanja kulturne dediščine. Sredi avgusta odhajava še na Kitajsko, to je dežela papirja, kjer bova prav tako predstavila najino rešitev.« Bor je tudi državni prvak v teku na kratke proge. Vsak dan teče uro in pol. Mitja Denac: »Ukvarjala sva se s pigmentom, ki se je uporabljal med 13. in 19. st. predvsem v Evropi, kot ena od glavnih zelenih barv. Prisoten je na pomembnih zemljevidih, dokumentih, listinah, tudi slikah. Težava tega pigmenta je potemnitev, posebej pogosto se to zgodi na papirju. Poiskala sva način, kemikalijo, ki bi pigment pomagala ohraniti, da se pomemben del dediščine ne bi uničeval. Pri delu sva naletela na marsikatero težavo, dela je bilo kar veliko. Našla sva antioksidant, ki zelo uspešno zaustavlja proces degradacije in potemnitve.« Dijaka sta se v Toulousu udeležila tudi največjega evropskega znanstvenega dogodka EuroScience Open Forum, kjer sta prav tako predstavila svoj projekt. Mitja pa je tudi animator in voditelj taborov za otroke, letos gre tudi v Afriko, v Ugando na izmenjavo.

Aleksander, Mitja in Bor
Aleksander, Mitja in Bor

Aleksander Piciga: »Tudi nas je bilo več, še z dvema sošolcema Andrejem in Domnom smo izdelali vremensko hišico, ki ne meri le temperature, tlak in vlago, ampak tudi drobne trdne ali tekoče delce v zraku, ki vstopijo v organizem, v pljuča in pozneje tudi v krvni obtok, kjer škodijo zdravju. Že na letošnjem tekmovanju poslovnih idej Popri v Novi Gorici smo bili izbrani za najboljšo idejo med dijaki, kar nam je odprlo tudi možnost nastopa v ZDA. Ciljna ideja je bila, da bi imeli mobilno aplikacijo, ki bi uporabniku sporočila, kako čisto je ozračje na lokaciji, kjer se nahaja.« Aleksandra in njegova sošolca pa čaka Tajska, kjer bodo nastopili na naravoslovnem tekmovanju in svoj projekt tudi nekoliko prilagodili tamkajšnjemu okolju, kjer bodo prav tako iskali priložnosti za uresničitev svoje poslovne ideje.

Kalina, Gregor in Luka
Kalina, Gregor in Luka

Luka Skeledžija: »Na naši šoli odklepamo šolske omarice s ključi, ki jih pogosto izgubljamo, zato smo se odločili za drugačen način odklepanja, s telefoni in tudi s karticami za javni prevoz. Gregor Kržmanc: »Z delom sva začela sredi septembra, z nama v ekipi je bil tudi sošolec Tadej. Enkrat na teden smo se dobili z mentorjem, pregledali kako napredujemo, predelali usmeritve in spomladi smo našli rešitev. V plastični škatlici je nameščen mehanizem, ki se namesti v omarico. Uporabnik »poskenira« svojo kartico oziroma pritisne gumb na aplikaciji in omarica se odpre. Tadej ima na svojem telefonu že nameščeno to aplikacijo, in deluje brezhibno. Morda se bomo dogovorili s potencialnimi investitorji, da bi na takšne sistem v prihodnje na šoli delovale vse omarice.« S tem projektom sta se dijaka udeležila tudi letošnjega tekmovanja raziskovalnih projektnih nalog v Sibiriji, kjer sta dosegla srebrno medaljo.

Kalina Mihelič: »Mene pa zanimajo ptice, izdelali smo posebno ptičjo gnezdilnico, v katero smo namestili določene senzorje, na podlagi pridobljenih rezultatov smo izdelali kar dobro začetno raziskavo dokaj pogoste vrste škorca. V prihodnje pa načrtujemo raziskovanje redkejših in ogroženih vrst ptic, ki so v Sloveniji zavarovane. Gnezdilnica je izdelana iz lesa, ker je dober izolator, postavimo jo na višjo lego zaradi varnosti pred plenilci. Ptice vanjo potem same nanesejo material za gnezdo. Izkazala se je za zelo dobro rešitev, ker ptice zelo dobro zaznajo, če jih opazujemo. Mi smo lahko neinvazivno in nemoteče spremljali dogajanje v hišici zaradi nameščenih senzorjev. Proces od trenutka, ko se izležejo iz jajc do trenutka, ko mladi ptički lahko že sami poletijo v svet, je zelo kratek, traja le dobre tri tedne. Ptice so me vedno zanimale, žal v širši populaciji ptice ne vzbujajo večjega interesa. Mnogi imajo zmotno mnenje, da niso inteligentne, a se motijo.« Kalino pa v prihodnje čaka pot v Grčijo na predstavitev naloge, hišico bodo še razvili in vanjo namestili tudi kamero za še lažje spremljanje dogajanja v gnezdilnici. V prihodnje bodo v več delih po Sloveniji postavili te gnezdilnice in z njimi pomagali pri ohranjanju določenih vrst ptic, spoznavanju njihovih navad in življenja, posebej med vrstami, ki so med bolj ogroženimi pri nas.


Ne spreglejte: