Ljubljana, sreda, 12. december 2018, 22:03

Koga bi lahko kadrovska kupčkanja v Evropski uniji postavila na pomembne položaje?

Zastava EU
Foto © priloznosti_eu

V Evropski uniji se odpira sezona velikih kadrovskih kupčij. Volitvam v Evropski parlament maja prihodnje leto bodo sledile menjave na vodilnih položajih v Evropski komisiji, Evropskem svetu in evropski diplomatski službi. A začelo se je že v Evropski centralni banki. Vprašanje, kdo bo njen četrti predsednik, je v ospredju že od imenovanja novega vodje evroskupine konec lanskega leta.

Osemletnega mandata zdajšnjega predsednika osrednje finančne ustanove Evropske unije, Italijana Maria Draghija, bo konec šele jeseni prihodnje leto, a kadrovska preigravanja so se že začela, saj gre za izjemno vpliven položaj. Odgovornega za zagotavljanje denarne stabilnosti v povezavi imenujejo voditelji članic s kvalificirano večino. Pomemben del kadrovske kombinatorike so tudi nekatere druge menjave znotraj Evropske centralne banke. Za ohranjanje vsesplošnega miru naj bi bilo pomembno zagotoviti ravnovesje med jugom in severom, predvsem po finančni krizi, ki je članice območja evra razdelila na južne, ki so morale zategovati pas in izražajo odpor do pretirane strogosti, in na severne, ki prisegajo na fiskalno disciplino, saj morajo odpreti denarnice, ko se prve znajdejo v težavah.

Ker je podpredsednik banke od junija Španec Luis de Guindos in ker je bil konec lanskega leta za vodjo evroskupine izbran Portugalec Mario Centeno, naj bi bil torej predsednik s severa. A to ni vklesano v kamen. Glede na to, da Nemca na tem vplivnem položaju še ni bilo, že nekaj časa velja za favorita guverner nemške centralne banke Jens Weidmann, ki je bil v času krize oster kritik ukrepov Evropske centralne banke za rešitev evra. Zaradi svojih stališč do cenovne stabilnosti in fiskalne discipline ne uživa veliko podpore v južnih članicah, zato na tem položaju ni mogoče izključiti katerega drugega severnjaka. V igri za vodilni stolček naj bi bila še nekdanji in zdajšnji guverner finske centralne banke, Erkki Liikanen in Olli Rehn, ter guverner nizozemske centralne banke Klass Knot. Prav tako ni mogoče izključiti, da bi se lahko nanj znova zavihtel Francoz.

Že tako zahtevno izbiro novega predsednika Evropske centralne še dodatno zapleta sprostitev številnih ostalih vodilnih položajev v Evropski uniji v prihodnjem letu. Kadrovska kombinatorika je že v polnem zamahu, čeprav bodo ključne volitve v Evropski parlament, do katerih je še deset mesecev. Zmagovalci so namreč tisti, ki imajo v rokah škarje in platno. Najvplivnejša politična družina Evropska ljudska stranka trenutno zaseda vse tri predsedniške položaje v osrednjih ustanovah Evropske unije - v Evropski komisiji, Evropskem svetu in Evropskem parlamentu. Socialdemokrati, ki so zdaj druga najmočnejša politična stranka, so si izborili vodilni položaj v evropski diplomatski službi in v evroskupini. Liberalci, ki so del proevropskega bloka, so dobili nekaj močnih portfeljev v Evropski komisiji, na primer najprestižnejši resor za konkurenco. A najprej morajo politične družine izbrati vodilnega kandidata, ki naj bi imel precej možnosti, da postane predsednik Evropske komisije, čeprav jamstva za to ni. Pri iskanju karizmatičnih ljudi, ki bi uspeli pritegniti pozornost javnosti in zvišati problematično nizko volilno udeležbo, imajo več težav na levosredinskem polu. Pri razdeljevanju vodilnih položajev naj bi poskušala Evropska unija zagotoviti uravnoteženost med malimi in velikimi, mlajšimi in starejšimi članicami ter med ženskami in moškimi.


Ne spreglejte: