Ljubljana, sreda, 21. november 2018, 21:08

Slovenija je mladim lahko cilj

Sveta maša v kapeli Zavoda sv. Stanislava, foto © Matjaž Merljak
25. Tabor Slovencev po svetu
Foto © družina.si

"Posnetkom s Tabora prisluhnite v nedeljski oddaji Slovencem po svetu in domovini."

Zadnja leta z žalostjo spremljamo naraščajoče število mladih, ki odhajajo v svet in tam ostajajo, a na drugi strani so tudi mladi Slovenci, rojeni po svetu, ki se ob končanem študiju, vračajo v Slovenijo, da bi tu ustvarili svojo življenjsko zgodbo. Izseljensko društvo Slovenija v svetu je na 25. Taboru Slovencev po svetu dalo besedo prav slednjim.

Na okroglo mizo "Cilj - Slovenija" so povabili: Nado Zorn Herem (rojena v Franciji), Jelko Cronin (rojena v Ljubljani, študirala je v ZDA, zdaj je v Sloveniji), Aniko Lenarčič, Marjano Rožanec, Barbaro Medic, Federika V. Potočnika in Andreja Vombergarja, ki so se rodili v Argentini (sodeloval je prek video posnetka).

Povedali so, kdaj so se prvič zavedali, da pripadajo tudi Sloveniji; kako in zakaj jih je življenjska pot pripeljala v Slovenijo; na kakšne probleme so naleteli in kaj bi morala država spremeniti, da bi se več mladih vračalo v Slovenijo oziroma ostalo tukaj.

Lenarčičeva se je že od majhnega zavedala slovenstva, doma so govorili slovensko, gojili argentinske navade, a imajo argentinske navade. Potočnik je naglasil, da je dvojnost vedno težko živeti: so argentinski Slovenci. Medičina izkušnja je drugačna, da je šla 2013 za pol leta nazaj v Mendozo, takrat se zavedala, da pripada Sloveniji in Slovenija pripada njej, zato se je odločila, da bo v Sloveniji. Rožančeva je dejala, da so s slovenstvom rasli v argentinskem okolju. Croninova je dejala, da ko si v tujini pripadnost slovenstvu pride bolj do izraza, zato je bil to tudi eden od razlogov, da sta se z možem - Američanom iz Clevelanda - preselila v Slovenijo. Zornova se ni nikoli spraševala, od kdaj je Slovenka, saj so vedno doma govorili slovensko in živeli povsem slovensko. Čez teden je bila vzporedno v Franciji, dobro so bili asimilirani, tako da drugi niti niso vedeli, da so Slovenci.

So naleteli na težave pri preselitvi in kaj bi morali biti urejeno drugače ...?

Mariana se ne spomni težav, ker je prišla z zagotovljeno službo, ima tudi veliko sorodnikov, znancev in stanovanja, tudi papirje je tako lažje uredila. Jelka pravi, da sta prišla marca letos. Sama ni imela težav, le da so bili na Zavodu za gradbeništvo zmedeni glede njenega magisterija. Več težav je z možem, ki ne govori slovensko. Upa, da se bo lepo vključil in počutil izpolnjenega ter našel službo, ki bi ga veselila. V veliko pomoč pri opravkih na uradih je to, da ona govori slovensko. Anika ni imela težav pri preselitvi, sploh v primerjavi s preselitvijo v Nemčijo, kamor je prišla sama, tukaj je imela znance in prijatelje, ki so jih pomagali. Nada pravi, da je večji problem ekonomska situacija in se zato mladi ne odločajo, saj v tujini zaslužijo več. Federico pa doda še drug pogled. Ko prideš v Slovenijo, se moraš zavedati, da si prišel kot argentinski Slovenec, da ima tvoja družina določeno ozadje. Njegov oče je bil zaprt pod odrom, kjer je potekal pogovor: Koliko ovir je bilo nekoč, danes pa so birokratske ovire, Slovenija je mlada država in ni vajena, da se priseljujejo Američani, je pa navajena, da se priseljujejo iz nekdanjih jugoslovanskih republik, to je utečeno. Veliko ljudi na uradih je dobronamernih, tistih, ki so slabonamreni, jih je vedno manj.

Sodelovanje Andreja Vombergarja na okrogli mizi
Sodelovanje Andreja Vombergarja na okrogli mizi

Napotek, nasvet, priporočilo ... mladim, ki se odločajo med tujino in svetom

Nada svetuje, naj gredo mladi v tujino, da si naberejo izkušnje in to prinesejo v Slovenijo, ker je lepo in mirno ter se da uresničiti sanje. Jelka pravi, da je tujina krasna priložnost, mladi naj gredo ven, se naučiš novih stvari, spoznaš druge ljudi, priti nazaj pa je odvisno, če bodo našli službo in izzive. Mariana je po končanem študijo želela iti v tujino, možnosti je bilo več, odločila se je za Slovenijo, v tujino si zdaj sploh ne želi, razen v Argentino, kjer ima družino. Barbara pravi, da je naš šolski sistem v redu, naj poskusijo in vidijo, kako je. Federico je povedal tri stvari: to je druga najboljša država na svetu za starševstvo, je med petnajstimi državami glede kakovosti življenja in je druga država na svetu glede smrtnosti otrok ob rojstvu. Pojdite v svet, razvijte talente, postanite najboljši, se vrnite in poiščite pot do uresničitve sanj, če pa je ni, jo pa naredite. Anika pravi, da je to osebna odločitev, a v Sloveniji se bodo počutili domače. za mlade je krasna država, ki nudi veliko, veliko možnosti.

Škof Jamnik na Taboru
Škof Jamnik na Taboru

25. Tabor Slovencev po svetu se je začel s sveto mašo, ki jo je daroval škof dr. Anton Jamnik. S petjem so sodelovali Slovenski pevski zbor iz Mendoze in maturantje, Rast 47, iz Argentine, zato jih je v pridigi še posebej nagovarjal. Zahvalil se jim je za obisk, za ohranjanje vere in kulture ter čestital, da so del naše širše domovine. Da je slovenska skupnost v Argentini močna, je slišal tudi iz papeževih ust pri letošnjem obisku ad limina v Vatikanu. Spregovoril je tudi o mladosti. Papež v knjigi Bog je mlad pravi, da starost ni omejena na leta, biti mlad imeti pred sabo cilje, vizije, načrte. Zato jim je zaželel drznosti, pristnosti in iskrenosti ter zaključil, da so pomembni stebri mati, domovina, Bog.

Na taboru je predsednik SVS, mag. Uroš Zorn dejal, da je vsakoletni Tabor ena ključnih prireditev Izseljenskega društva SVS, ki je lani praznovalo 25-letnico. To so ustanovili Slovenci, ki so želeli iskreno, vneto in požrtvovalno pomagati rojakom, ki so si želeli vrniti v Slovenijo ter v matični domovini razširiti vedenje o življenju in delovanju tistega dela rojakov po svetu, ki so bili vsa povojna leta odpisani.

Pozdrav Uroša Zorna
Pozdrav Uroša Zorna

Izjemni gostje so pripomogli k "vzajemnemu spoznavanju, odkrivanju svetlih in temnih strani, popravljanju krivci, iskanju poti do spravnih dejanj." Tabori so po Zornovih besedah pripomogli k ohranjanju in razvijanju lastne identitete v morju večinskih narodov, k ozaveščanju o zaskrbljujočem upadanju rojstev v Sloveniji in v zadnjih letih izseljevanju, predvsem mladih izobražencev, hkrati so utrjevali vezi, tkali nove niti med Slovenci in izmenjevali potrebe in želje. Čeprav je Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po svetu pred nekaj leti odrekel finančno podporo, ga Izseljensko društvo Slovenija v svetu skuša ohranjati zanimivega, privlačnega in vsebinsko bogatega. Pozdrave je izrekel tudi pesnik in domoljub Tone Kuntner.

V kulturnem delu Tabora so nastopili: koncertni ansambel ustnih harmonik Soramonica, Slovenski pevski zbor iz Mendoze, ki je s tem tudi zaključil svojo polmesečno turnejo po Sloveniji in zamejstvu ter dijaki iz Argentine, Rast 47, ki je začetku večtedenskega obiska Slovenije in zamejstva.

SPZ Mendoza na Taboru
SPZ Mendoza na Taboru

Magdalena Grintal nam je dejala, da so imeli osem nastopov, prvega na prireditvi Dobrodošli doma v Brežicah 16. junija. Med pomembnejšimi je nastop na Bledu prav na praznik dan državnosti 25. junija. V Sloveniji je bilo 23 članov zbora, ki so se na turnejo pripravljali od lanskega leta. Imel je tri dele: argentinska in slovenska tradicionalna glasba in pesmi slovenskih skladateljev, ki so živeli v Argentini (Geržinič, Čamernik, Šijanec, Osana). Zbor je prvič zapel za božič 1948. Od takrat v zboru še poje Janez Štirn, Anica Grintal pa v zboru poje že več kot 50 let, sicer pa je v zboru že tretja generacija. Pojejo pri slovenski maši v Mendozi, pa tudi pri drugih prireditvah slovenske skupnosti.

Rast 47
Rast 47

Mirjam Mehle Javoršek je dejala, da je v Slovenijo prišlo 27 dijakov, maturantov iz Velikega Buenos Airesa. Naslednjih štirinajst dni bodo obiskovali poletno šolo slovenskega jezika, nato bodo odšli k sorodnikom in obiskali še nekaj krajev (Piran, Bled, Brezje, avstrijsko Koroško, Triglav ...) Pripravili so tudi program, ki vsebuje tipični argentinski ples, slovenske melodije in recitacije. S tem želijo pokazati, kako je slovenska dediščina globoko ukoreninjena v njihova srca. Njihova 'pesem' oz. himna je “Slovenija, zavetje mojih sanj” Marjana Buniča.


Ne spreglejte: