Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Petra StoparPetra Stopar
Genfest (foto: ARO)
Genfest

Genfest 2018: Kakšen bi bil svet brez meja?

Slovenija | 08.07.2018, 11:40 Marjana Debevec

V Svetovnem trgovinskem centru Metro v Manili na Filipinih so danes sklenili svetovni Genfest mladih z naslovom: Onkraj vseh meja. Na srečanju, ki ga vsakih pet let pripravi Gibanja fokolarov, se je zbralo 6000 mladih z vsega sveta, ki jih povezuje visok cilj: ustvarjati zedinjen in bolj solidaren svet. Iz Slovenije se Genfesta na Filipinih udeležuje šest mladih. Vzporedne dogodke, povezane z Genfestom v Manili, so pripravili še na 23 drugih krajih po svetu.

Genfest je nastal leta 1973 iz zamisli Chiare Lubich, ustanoviteljice Gibanja fokolarov. V več kot 40 letih se je na teh srečanjih zbralo več deset tisoč mladih. Genfest leta 2018 je enajsti po vrsti in prvi zunaj Evrope.

V svoji dolgi zgodovini je bil vsak Genfest posebna etapa, prispeval pa je tudi k uresničenju različnih projektov: med njimi idejo o svetovnih dnevih mladih, ki se je začela leta 1985; istega leta rojstvo mladih za združeni svet; teden zedinjenega sveta, ki od leta 1996 poudarja pobude, ki spodbujajo edinost na različnih področjih po svetu; in končno, od leta 2012, Projekt Zedinjen svet, stalna opazovalnica vseh dobrih praks na svetovni ravni. Tokratni Genfest pa je potekal tik pred oktobrsko sinodo o mladih.

Logo Genfesta s slovensko zastavo
Logo Genfesta s slovensko zastavo © splet

Razdeljen je na tri faze. Prva je potekala že pred samim dogodkom, ko so mladi iz različnih delov sveta spoznavali azijske kulture. Šlo je za edinstveno medkulturno, medversko in družbeno izkušnjo, ki je potekala v različnih državah azijske celine.

Osrednji dogodek je potekal kot že rečeno ta konec tedna, po Genfestu pa bo 800 mladih ostalo v mestecu omenjenega gibanja Tagaitaj, kjer bodo še nekaj dni izkušali edinost v različnosti in konkretno pomagali v pobudah mesteca.

Mladi na Genfestu
Mladi na Genfestu © splet

Osrednja tema Genfesta je bila pogledati na svet preko vseh njegovih meja. Mladi so po besedah predsednice Gibanja fokolarov Marie Voce prepričani, da so meje le izhodiščne točke, razlike pa bogastvo. Predstavniki iz ZDA in Mehike so tako na srečanju pričevali o skupnih dejavnostih na meji; mladi iz Afrike in Bližnjega Vzhoda so predstavili pobude za mir in spravo ter dejavnosti v podporo ljudem v begunskih taboriščih, svoje predloge za novo politiko in dialog med verstvi.

V soboto so udeleženci Genfesta izbirali med dvanajstimi solidarnostnimi akcijami, ki so jih izvajali po Manili. Cilj je bil doživeti, da lahko majhna dejanja spremenijo razmere, v katerih živimo.

Obenem pa so si lahko ogledali razstavo, ki prikazuje zgodovino človeštva v luči vesoljnega bratstva. Pripoveduje namreč o korakih, ki so človeštvu omogočili napredovati po poti miru, prijateljstva med ljudmi, narodi in kulturami. Zadnji del razstave pa postavlja osebno vprašanje: Kaj lahko jaz storim?.

Na programu je bilo tudi 110 forumov in delavnic s področja izgradnje odprte in solidarne družbe. Genfest pa je bilo mogoče tudi neposredno spremljati po svetovnem spletu.

Slovenski udeleženci na Genfestu
Slovenski udeleženci na Genfestu © splet

In zakaj ravno v Manili?

Genfest je tokrat gostila Azija, celina prihodnosti in mladih. Po podatkih ameriškega urada za popis prebivalstva je na svetu tri milijarde ljudi, mlajših od 25 let, od tega jih 60 odstotkov živi v Aziji. Skoraj polovica azijskega prebivalstva (več kot 4 milijarde ljudi) je torej mlajših od 25 let. »Torej je logično, da je Genfest na naši celini,« pojasnjuje Filipinka Kiara Cariaso iz organizacijske skupine. »Svetu želimo pokazati mrežo projektov, kampusov, akcij solidarnosti, ki jih na tisoče mladih po vsem svetu že izvaja v podporo zakonitosti, proti vojnam in oboroževanju, pa tudi proti osamljenosti, zapuščenosti in površinskim odnosom«, je še dodala.

Genfest
Genfest © splet

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.