Ljubljana, nedelja, 24. junij 2018, 01:08

AVDIO: Krajani Šentvida z zbiranjem podpisov proti razlastitvi pokopališča in kapele

Pokopališče Šentvid, foto © www.zupnija-sentvid.si/aktualno-bpc/
Pokopališče Šentvid
Foto © www.zupnija-sentvid.si/aktualno-bpc/

"Vsi, ki pripadamo društvu, upam, da tudi tisti, ki z župnijo Šentvid čutijo in v njej prejemajo lepo in dobro, razumemo, da gre v tem primeru za napad na sakralni objekt in sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico."

V Šentvidu v Ljubljani so razburjeni zaradi namere Mestne občine Ljubljana o razlastitvi šentviškega pokopališča. Krajani in župnija so se povezali in od MOL-a zahtevajo, naj ustavi postopek razlastitve. Četrtna skupnost Šentvid, Župnija Šentvid nad Ljubljano in Društvo Blaž Potočnikova čitalnica so skupaj pisali mestni občini in zahtevajo, da MOL na Upravni enoti Ljubljana ustavi postopek razlastitve lokalnega pokopališča v Šentvidu, ki je v lasti župnije Šentvid.

Za Radio Ognjišče sta o problemu spregovorila predsednik Društva Blaž Potočnikova čitalnica Brane Kopač in Matjaž Briški, krajan, faran Šentvida nad Ljubljano, poklicni arhitekt, v delu prostega časa pa tudi član sveta ČS Šentvid.

V nedeljo, 17. junija dopoldne bomo pred cerkvijo sv. Vida v Šentvidu zbirali podpise proti razlastitvi kapele in pokopališča.

Stališče Četrtne skupnosti MOL Šentvid

Svet Četrtne skupnosti Šentvid daje naslednjo izjavo za javnost kot stališče ČS Šentvid v zvezi z razlastitvijo pokopališča v Šentvidu: Svet Četrtne skupnosti Šentvid je na svoji 22. redni seji sprejel sklep, s katerim predlaga, da Mestna občina Ljubljana ustavi postopek razlastitve lokalnega pokopališča v Šentvidu, ki je v lasti župnije Šentvid, na Upravni enoti Ljubljana, ki se vodi pod številko 362-2/2018-3.

Obrazložitev: To predlagamo tudi iz razloga, da je MOL 19.4.2017 poslala na Ministrstvo za okolje in prostor pobudo za spremembo Uredbe o vodovarstvenem območju, Uradni list RS št. 43/15, da se umakne pogoj iz 29. člena, ki posebej prepoveduje širitev pokopališč v Šentvidu, Stožicah in Dravljah. Po spremembi Uredbe, bo omogočen postopek MOL, da bo možno izvesti pokopališče, kar je že večkrat s strani MOL obljubljena širitev žarnega pokopališča v Šentvidu. Menimo tudi, da bo Vlada slej ko prej, spremenila navedeno Uredbo tako, da bo na navedenih pokopališčih možna širitev žarnih pokopališč. Tudi zato Svet Četrtne skupnosti Šentvid ne vidi nobene racionalne potrebe po razlastitvi pokopališče v Šentvidu.

O tem velja pojasniti, da svet Četrtne skupnosti o ponudbi za odkup oziroma o nameri razlastninjenja obstoječega pokopališča s strani MOL-a sploh ni bil seznanjen. Poleg tega ni smiselno, da se davkoplačevalski denar troši za nakup nepremičnine, kjer izvajalec MOL-a (JP Žale) že leta nemoteno izvaja pokopališko dejavnost in jo enako nemoteno lahko tudi v bodoče, namesto da bi se denar namenilo za (pošten) odkup dodatnega zemljišča za prepotrebno širitev.

Nerazumna je namera Mestne občine Ljubljana, da lahko v imenu "javnega dobra" brez dialoga in v nasprotju s statutom MOL tudi brez kakršnega koli informiranja Sveta ČS Šentvid o nameri, sproži postopke za razlastitev privatne lastnine, ki je od nekdaj in še vedno služi javnemu interesu prebivalcev Šentvida in okolice, pri čemer je upravljanje s to nepremičnino tako ali tako (v skladu z zakonom o pokopališki dejavnosti) že desetletja v rokah občinskega podjetja in nadaljevanje dejavnosti podjetja Žale tudi v bodoče ni sporno. Zato svetniki ČS Šentvid soglasno odločno nasprotujemo tej potezi, ki jo označujemo kot nepremišljeno, vsiljeno in popolnoma neargumentirano.

Stališče župnika Ivana Jagodica

Župnik župnije Šentvid Ivan Jagodic sem ostro proti nameri občine. Trgovanje z župnijskim pokopališčem v nobenem primeru ne pride v poštev, saj je tudi v nasprotju s kanonskim pravom, ki določa, da naj ima Cerkev lastna pokopališča. „Župnijsko pokopališče je že več kot tisočletje bistven del župnije, zato ga ni mogoče z upravno odločbo o razlastitvi enoglasno iztrgati iz župnije. Župnija brez svojega pokopališča ne bi bila več popolna. Prepričan sem, da se tudi župljani, sicer vsi občani Ljubljane, takšne brezskulpolozne oblastne akcije ne bi sprejeli. Sam si ne znam predstavljati, kaj vodi mestno upravo, da se je odločila, da bo oblastno in enostransko posegla v tisočletno tradicijo. Napovedanemu posegu se bo župnija uprla z vsemi sredstvi, z vsemi sredstvi bo zaščitila svojo pravico, da po več kot tisočletju ne izgubi svojega pokopališča,“ je v pismu Mestni občini Ljubljana zapisal župnik Ivan Jagodic, ki je še dodal, da čeprav zavrača ponudbo in zahtevo za razlastitev pa ne zavrača sporazumnega medsebojnega razmerja kot takega.

Stališče Društva Blaž Potočnikova čitalnica

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica (BPČ) iz Šentvida nad Ljubljano je zaskrbljeno zaradi samovoljne odločitve Mestne občine Ljubljana, ki želi neupravičeno razlastiti pokopališče Župnije Ljubljana Šentvid ter kapelo. Pod pretvezo širitve pokopališča in z lažnimi obljubami o posodobitvi, ki jih krajani dobivamo že več let, želijo to mesto, ki že stoletja pripada Šentvidčanom in krajanom okoliških vasi prevzeti in z njim gospodariti. To lahko razumemo samo tako, da župan prestolnice v demokratičnem času z razlastninjenjem prevzema to, kar ni njegovo. Sprašujemo se, kdo bo na vrsti jutri, komu bodo z enakim postopkom vzeli del dvorišča ali njive za dosego zgolj lastnega cilja in nikakor cilja, ki bi stremel k skupnemu dobremu za vse.

Kot društvo smo še posebej zaskrbljeni, ker je del razlastitve tudi kapela, v kateri počivajo duhovniki, ki so službovali v Šentvidu, med njimi je tudi "oče naroda", narodni buditelj, naravoslovec, pesnik in skladatelj Blaž Potočnik. Njihove spominske plošče v notranjosti kapele, kakor tudi oba nagrobnika Blaževe matere in sestre ter slikarja in podobarja Matije Tomca na zunanji strani kapele, je društvo BPČ pred kratkim v celoti obnovilo. Vsi, ki pripadamo društvu, upam, da tudi tisti, ki z župnijo Šentvid čutijo in v njej prejemajo lepo in dobro, razumemo, da gre v tem primeru za napad na sakralni objekt in sveto njivo ter nikakor ne pristajamo, da se kapela preimenuje v mrliško vežico. To je bil in prizadevali si bomo, da bo ostal sakralni objekt – kapela.

S tem sporočilom krajani ČS Šentvid povzdigujemo glas, da mora lokalno, naše ostati naše.

Takšno ravnanje in namere nazorno prikazuje odnos MOL do tradicionalnih predmestij Ljubljane, ki so bili nekoč samostojni kraji s svojo identiteto, kulturo in lastnino. V Evropi so taka predmestja dodana kakovost in vrednost prestolnicam, občinski uradniki »najlepšega mesta na svetu« pa tega bogastva še niso prepoznali.

ČS MOL Šentvid

Župnija Šentvid

Društvo Blaž Potočnikova čitalnica, Šentvid


Ne spreglejte: