Kritike na račun politike in bank

| 29.06.2018, 15:06

Novo vlado čaka veliko izzivov tudi na področju bančnega sektorja in kapitalskega trga. Na to so politiko opozorili na včerajšnjem posvetu, ki so ga skupaj pripravili predstavniki civilne iniciative Izbrisani mali delničarji Nove KBM, društva Sinteza-KCD in Vseslovenskega združenja malih delničarjev. Med drugim kot sporno navajajo, da se število malih delničarjev zmanjšuje, v zadnjih dveh letih je manjše za 42 odstotkov. Menijo, da prihaja do sistematičnega uničevanja slovenskega gospodarstva in kapitalskega trga.

Na včerajšnjem posvetu v državnem svetu so opozorili, da se v zadnjih letih v režiji ustanov EU in finančnega sektorja ter ob podpori pristojnih v državi dogaja načrtno uničevanje ekonomske suverenosti Slovenije. Kot je v uvodu povedal predsednik Vseslovenskega združenja malih delničarjev (VZMD) Kristjan Verbič, je treba na dogajanje v minulih letih, ki ga predstavniki izbrisanih imetnikov delnic in podrejenih obveznic v sanaciji bank iz leta 2013 zaradi nestrokovnosti, protipravnosti in pritiskov od zunaj označujejo za rop stoletja, znova opozoriti v tem času, ko se oblikuje prihodnje izvršna oblast.

Verbič bi si namreč od nove vladajoče koalicije želel drugačnega odnosa do nacionalnega gospodarstva, bančnega sistema in kapitalskega trga ter ekonomske suverenosti. Ob tem je spomnil na več primerov v minulih letih, ki kažejo na sistematično uničevanje tako slovenskega gospodarstva kot kapitalskega trga.

Med temi je navedel sprejem zakona o nematerializiranih vrednostnih papirjih, ki je ukinil registrske račune, na katerih so ljudje hranili premoženje iz lastninjenja v začetku 90. let prejšnjega stoletja, in jim je kot eno od možnosti ponudil odprtje trgovalnih računov, nato pa je ustavno sodišče letos razveljavilo še tisti del zakona, ki omejuje stroške trgovalnega računa posameznika.

Zaradi vseh dogodkov v zadnjih letih je število malih delničarjev po Verbičevih besedah od konca 2015 do konca 2017 upadlo za 42 odstotkov na nekaj manj kot 186.000, pa še od teh je skoraj polovica takih, ki so še vedno imetniki zdaj že pozabljenih registrskih računov in tako niso upravičeni ne do dividend ne do odpravnin ob iztisnitvi.

Prvi mož civilne iniciative izbrisanih malih delničarjev Nove KBM Peter Glavič je medtem med spornimi dogodki minulih let navedel prisilno razprodajo slovenskih bank, ne samo že prodane Nove KBM, ampak tudi še neprodanih NLB, Gorenjske banke in Abanke, nestrokovno in protipravno sanacijo bank ter spremljajočo razprodajo podjetij.

Prek primera Nove KBM je Glavič izpostavil, za kakšne nepravilnosti je šlo pri po njegovih besedah nestrokovnih in izjemno dragih skrbnih pregledih aktive slovenskih bank, ki so jih izvajali svetovalci svetovalnih družb in ne revizorji, načrtnem napihovanju oslabitev premoženja, pritiskih Evropske komisije in Evropske centralne banke ter povrh vsega še pri povsem zgrešenih negativnih makroekonomskih scenarijih pri obremenitvenih testih bank.

V praksi je tako po Glavičevih besedah že leta 2012 v Slovenijo dejansko prišla trojka, cilj celotne operacije leta 2013 pa je bil doseči čim višji prispevek države za sanacijo bank, kar je povečalo javni dolg, nato pa po nizkih cenah banke prodati finančnim ustanovam, za kar je po njegovem prepričanju kronski dokaz prodaja Nove KBM skladu Apollo in Evropski banki za obnovo in razvoj, ki naj bi že po nekaj mesecih podvojila svoj vložek. Vse to je spremljala še prodaja podjetij s seznama, ki ga je leta 2013 potrdil državni zbor.

Glavič je ocenil tudi, da je treba povrniti zaupanje v finančni trg in morda tudi prek delne privatizacije NLB in Abanke povrniti izgubljeno delničarjem in obvezničarjem. Državni zbor namreč še vedno ni potrdil predloga zakona na podlagi sodbe ustavnega sodišča iz 2016, ki bo izbrisancem omogočil tožbe.