Ljubljana, četrtek, 21. junij 2018, 08:26

Ustavni sodnik Jaklič: Nobena država v Evropi nima tako drakonske sankcije pri spolnih kvotah

0:00
0:00
ddr. Klemen Jaklič
Foto © ARO

V oddaji »Spoznanje več, predsodek manj« smo gostili ustavnega sodnika ddr. Klemena Jakliča. Z njim smo se ustavili ob odločitvi ustavnih sodnikov v zvezi s kandidatnimi listami. Zanimali sta nas Jakličevi ločeni mnenji z naslovom »Varstvo volilne pravice v primerih izključitev list« ter »Sojenje brez obtožnega akta«, ustavili pa smo se tudi pri vprašanju, kaj se dogaja s primerom Milko Novič.

Varstvo volilne pravice v primerih izključitev list

Ustavno sodišče pritožb kandidatov Združene desnice v kranjski in novomeški volilni enoti na odločitev volilnih komisij in vrhovnega sodišča o zavrnitvi njihovih kandidatur ni sprejelo v obravnavo, so sporočili z ustavnega sodišča. Zapisali so, da je zakonska določba o zastopanosti spolov na listah jasna in vsakomur razumljiva. To odločitev so podprli ustavni sodniki Jadranka Sovdat, Matej Accetto, Dunja Jadek Pensa, Rajko Knez, Etelka Korpič – Horvat, Špelca Mežnar in Marijan Pavčnik. Proti sta glasovala sodnika Klemen Jaklič in Marko Šorli. Jaklič je dal odklonilno ločeno mnenje. Za Radio Ognjišče je posebej opozoril na test sorazmernosti, ki bi ga pri tej odločitvi, kot po ustaljeni praksi v primeru posegov v temlejne pravice velja, morali v ospredje postaviti ustavni sodniki: »Bistvo testa sorazmernosti je, da postavlja prava ključna vprašanja glede obstoja z razumom skladne utemeljenosti posega in obenem zagotovi, da sodnik odloča nepristransko, ne glede na to, kdo je tisti, ki se pritožuje. Ali je to ta politična stranka, ali druga politična stranka, ali nekdo s tem svetovnim nazorom ali nekdo z drugim. To je moč in čar tega testa, zato se je tako zelo uveljavil v mednarodni praksi ustavnosodne presoje.«

Jaklič je v oddaji spomnil tudi na besede specialista volilnega prava, prof. dr. Jurij Toplak, ki v njem pokaže da gre pri zavrnitvi celotne liste zaradi domnevne nepravilnosti v zvezi s spolnimi kvotami v resnici za ekstremno sankcijo, ki predstavlja hud poseg v volilno pravico, celo njen odvzem. »Praktično nobena država v Evropi nima tako drakonske sankcije pri tovrstnih spolnih kvotah,« je spomnil na besede iz pisma Toplaka Jaklič.

Ločeno mnenje ddr. Jakliča v celoti.

Sodnikova vest kot sestavni del ustavnosodne kontrole

»Kaj se dogaja v zadevah dr. Novič in dr. Stephan? Kaj se (je) dogaja(lo) na Kemijskem inštitutu? Ljudje imajo pravico izvedeti. Zgolj resnica pride v poštev,« je Jaklič zapisal na svojem Twitter profilu. Gre za njegovo ločeno odklonilni mnenje z naslovom »Sodnikova vest kot sestavni del ustavnosodne kontrole«. »Od sodnikov Ustavnega sodišča sem pridobljeni spis proučil zgolj sam, zato vem, o čem pišem. Kdorkoli bi o zadevi želel napraviti drugačen sklep, pri čemer pa v pridobljeni spis ne bi vpogledal, bi sklepal brez temelja. Državljanke in državljani, predvsem pa družina in starša umorjenega, imajo pravico, da se vprašanja glede povezave obeh zločinov, ki bodejo v oči, v resnici raziščejo in se ugotovi, kdo in kako je umoril njihovega sina oziroma moža in očeta. Prav tako si Slovenija, kot država, ki stremi k idealu pravne države, ne more privoščiti, da bi, zaradi ne dovolj temeljitega razčiščenja ključnih očitnih vprašanj, ki pa jih je mogoče preiskati in razčistiti, tako huda kazniva dejanja ostala nepojasnjena. Najhuje pri tem bi bilo, če bi se razčiščenje takšnih zločinov na kakršenkoli način – pa če še tako subtilen in blag – oviralo. Iz zadev med drugim izhaja nevarnost novih umorov, o čemer so se pojavili novi dokazi v spisu,« je Jaklič zapisal v mnenju in to v oddaji tudi ponovil.

Ločeno mnenje ddr. Jakliča v celoti.

Še eno ločeno mnenje se nanaša na sojenje. Gre za Jakličevo ločeno odklonilno mnenje za naslovom »Sojenje brez obtožnega akta?«. Zoper ustavnega pritožnika, dr. Boštjana Brumna, teče kazenski postopek zaradi domnevne storitve kaznivega dejanja zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic. V času odločanja Ustavnega sodišča je bila zadeva v fazi sojenja na Okrožnem sodišču v Mariboru. Ustavni pritožnik se je pritoževal zaradi kršitve temeljne človekove, ustavne in konvencijske pravice do poštenega sojenja, natančneje načela, da brez tožnika ni sodnika, kar je ena od bistvenih sestavin pravice do poštenega sojenja. O čem govori v njej pa lahko preberete tukaj.

Prisluhnite posnetku oddaje, 21.5.2018.


Ne spreglejte: