Ljubljana, sobota, 23. junij 2018, 06:10

Papež: Prava ljubezen ni romantika, ampak skrb za druge!

Papež pozdravlja mlade rimske župnije
Foto © Vatican News

"Ko ti pride na misel, da bi opravljal, se ugrizni v jezik!"

Papeža Frančiška so včeraj popoldne sprejeli verniki rimske župnije Presvetega zakramenta. Na srečanju s starši in veroučenci je znova izpostavil vlogo starih staršev, ki jih svet pogosto zavrže. Starše pa je sveti oče spodbudil, naj se igrajo s svojimi otroki, tudi če je zaradi pomanjkanja časa včasih to težko. To je namreč žrtev, ki jo moramo sprejeti, da bi naši otroci rasli močni in zdravi, je zatrdil.

Po papeževih besedah je treba znati izgubljati čas za otroke, se z njimi pogovarjati, saj je družina središče ljubezni. Česar se ne bodo naučili doma, se bodo težko naučili zunaj, je poudaril.

Na vprašanje o tem, da mnogi pastirji Cerkve ne živijo tega, kar govorijo, je papež odgovoril, da je naloga duhovnikov in škofov predvsem biti blizu ljudem, obenem pa dosledno pričevati. Cerkev se tudi ne širi s prozelitizmom, ampak s privlačnostjo pričevanja. Če živimo po evangeliju, smo srečni in to srečo po papeževih besedah opazijo tudi drugi.

Otroke je zatem sveti oče povabil, naj pogosto molijo za svoje starše, ostarelim pa je zatrdil, da so bogastvo Cerkve, saj imajo s svojo modrostjo doktorat življenja.

Po pogovoru s starši in veroučenci je papež blagoslovil Dom veselja, v katerem bodo zaživeli mladi s posebnimi potrebami, ki so izgubili svoje starše. Z njimi bosta dve redovnici in ena laikinja. Obiskal pa je tudi ’bloke solidarnosti’, kjer Karitas skrbi za brezdomce. Posebej ganljiv je bil trenutek, ko je med sveto mašo podelil zakrament birme dvanajstletni deklici, ki ima podobno bolezen kot Alfie Evans, ter njeni materi, ki je v vseh teh letih trpljenja dozorela v veri. V nagovoru po evangeliju pa je spregovoril o tem, kaj je prava ljubezen.

Papež je v preprostem, jasnem in močnem nagovoru poudaril, da ostati v Gospodovi ljubezni pomeni narediti to, kar je Jezus storil za nas, On pa je za nas dal življenje, prišel je, da bi nam služil. Ostati v ljubezni torej pomeni služiti drugim. »Ljubezen je skrbeti za druge, nase naložiti njihova bremena. Ljubezen ni igranje violine in sama romantika. Ne. Ljubezen je delo«, je zatrdil sveti oče.

Po njegovih besedah nas ljubezen vedno spodbuja k vprašanju: Kaj storim za druge? »Vsak bolnik v naši soseski nas sprašuje: Kaj narediš zame? Če imaš v tvoji družini rad tvoje otroke, majhne ali velike, starše, ostarele, kaj storiš zanje?«.

Te ljubezni pa se po papeževih besedah naučimo od Jezusa, ki nas je ljubil prvi in nas vedno čaka z ljubeznijo. »Ali ljubim prvi, ali pa čakam, da najprej nekaj dobim, da bi potem ljubil? Kot kužki, ki čakajo darilo, košček hrane, potem pa naredijo praznik gospodarju. Ljubezen je zastonjska, ljubi prva.«

Znova pa je bil sveti oče odločen, ko je govoril o opravljanju, saj to ni ljubezen. »Nekdo bo rekel: ’Ljubim Boga, vsak mesec naredim pet devetdnevnic, delam to, to in to’. Kako pa je s tvojim jezikom? To je preizkusni kamen ljubezni.« V pomoč, da ne bi več opravljali nam papež svetuje, da se vsakič, ko nam to pride na misel, ugriznemo v jezik.

Sledil je ganljiv trenutek, ko je papež podelil zakrament birme dvanajstletni deklici, ki ima podobno bolezen kot Alfie Evans, ter njeni materi, ki je v vseh teh letih trpljenja dozorela v veri.

Papež pred blagoslovom Hiše veselja
Papež pred blagoslovom Hiše veselja

OBJAVLJAMO PREVOD CELOTNEGA PAPEŽEVEGA NAGOVORA:

Preden je šel Jezus na Oljsko goro, kjer je veliko trpel, je imel dolg govor pri zadnji večerji z učenci. Svetoval jim je močno stvar, zelo močno stvar in sicer: Ostanite v moji ljubezni. To je Jezusov nasvet učencem pred smrtjo. Je pa tudi nasvet, ki ga da vsakemu od nas. Vsakemu od nas namreč Jezus pravi. Ostanite v moji ljubezni. Vsak od nas se zato lahko v svojem srcu vpraša: Ali ostajam v Gospodovi ljubezni? Ali pa izstopim iz nje in iščem druge stvari, druge zabave, drugačna ravnanja...

Ostati v ljubezni pomeni narediti to, kar je Jezus storil za nas: On je dal življenje. On je bil naš služabnik, prišel je, da bi nam služil. Ostati v ljubezni pomeni služiti drugim. Biti v službi drugih. Kajti kaj je ljubezen? Kdo bo rekel: Ja, sem videl nek lep ljubezenski film, tista dva zaljubljenca... Potem pa se na žalost ni izšlo.

Ljubezen ni to, kar pravijo v filmih. Ljubezen je nekaj drugega. Ljubezen je skrbeti za druge, nase naložiti njihova bremena. Ljubezen ni igranje violine in sama romantika. Ne. Ljubezen je delo.

Mnoge med vami ste mame. Kako ste imele rade svoje otroke, ko so bili majhni? Z delom, tako da ste skrbele zanje, ko so jokali, ko ste jim dajale mleko, jih previjale in vse ostalo.

Ljubezen je vedno delo za druge. Ljubezen se namreč pokaže v dejanjih in ne v besedah. Se spomnite tiste pesmi: Besede, besede, besede? Velikokrat so le besede, vendar pa je ljubezen vedno konkretna.

Vsakdo naj pomisli na svojo ljubezen v družini, soseski, v službi: ali je služenje drugim? Ali me skrbi za druge?

Ljubezen. Bil sem v Hiši veselja, ki pa bi lahko bila tudi Hiša ljubezni, saj je ta župnija prevzela skrb za mnoge, ki potrebujejo skrb in nego. To je ljubezen. Ljubezen je delo, delo za druge. Tako ljubezen postane obilnejša, močnejša. Torej ljubezen v dejanjih in ne v besedah.

Jaz te ljubim. Da, kaj pa narediš zame, če praviš, da me ljubiš?

Vsak bolnik v naši soseski nas sprašuje: Kaj narediš zame? Če imaš v tvoji družini rad tvoje otroke, majhne ali velike, starše, ostarele, kaj storiš zanje? Ljubezen vedno postavlja to vprašanje: Ljubim, kaj torej naredim?

Kje pa se bomo tega naučili? Od Jezusa.

V drugem berilu je stavek, ki nam lahko odpre oči: Ljubezen je vedno prva. V tem se je pokazala Božja ljubezen do nas, da je poslal svojega Sina. V tem je ljubezen! Ne da smo mi ljubili Boga, ampak da je On nas ljubil prvi. Gospod vedno ljubi prvi, čaka nas z ljubeznijo.

Zato se mi lahko vprašamo: Ali čakam druge z ljubeznijo?

Potem pa si pripravimo seznam vprašanj. Na primer: Ali je opravljanje ljubezen? Ne. Tisti, ki opravlja druge, ne ljubi. Govoriti o ljudeh ni ljubezen.

Nekdo bo rekel: ’Ljubim Boga, vsak mesec naredim pet devetdnevnic, delam to, to in to’. Kako pa je s tvojim jezikom? To je prav preizkusni kamen ljubezni. Ali ljubim druge? Da. Vprašaj pa se, kako je s tvojim jezikom. To ti bo pokazalo, kakšno temperaturo ima tvoja ljubezen. Pokazalo ti bo, ali je to prava ljubezen, ali pa le neka navidezna ljubezen, prave ljubezni pa ni.

Bog nas je prvi ljubil in nas vedno čaka z ljubeznijo. Ali ljubim prvi, ali pa čakam, da mi dajo nekaj, da bi potem ljubil? Kot kužki, ki čakajo darilo, košček hrane, potem pa naredijo praznik gospodarju.

Ljubezen je zastonjska, ljubi prva. Termometer, ki kaže mojo ljubezen, pa je jezik. Ne pozabite tega. Ko pred spovedjo ali doma opravljate spraševanje vesti, se vprašajte, ali ste storili, kar je rekel Jezus: Ostanite v moji ljubezni. Kako pa lahko vemo, če smo ostali v ljubezni? Poglejmo na naš jezik. Če sem slabo govoril o drugih, nisem ljubil. Če bi se ta župnija odločila, da ne bo nikoli slabo govorila o drugih, bi jo bila treba kanonizirati!

Pomislite na to in se vsaj potrudite, da ne opravljate drugih. Oče, daj nam kakšno pomoč, da ne bomo slabo govorili o drugih... Lahko je in vsi imamo to pri roki: ko ti pride na misel, da bi opravljal, se ugrizni v jezik! Jezik ti bo sicer otekel, gotovo pa ne boš več slabo govoril o drugih.

Prosimo Gospoda, da bi ostali v ljubezni ter da bi razumeli, da je ljubezen služenje in skrb za druge. Prosimo tudi za milost, da bi razumeli, da je termometer moje ljubezni do drugih moj jezik.


Ne spreglejte: