Ljubljana, sreda, 23. maj 2018, 22:38

Iz ilegale na svetli dan

Vlasta Doležal Rus
Foto © Splet

Največja groza me je praznovanj brez vsebine ali pa z vsebino, ki je povsem zlagana. Pred pomladnim mesecem majem smo na pragu mnogih praznikov, ki to pravzaprav niso: so bolj žuri, ko se polnijo trebuhi s hrano in hektolitri pijače, se nori in razgraja. Naslednji dan pa potone v pozabo vse, kar smo doživeli, saj glava ponoči utrujena in omamljena prileze domov. Pravo novodobno poganstvo v različnih preoblekah! Tudi kadar se veselimo, mora za to obstajati tehten vzrok, saj le tako svoje življenje in jutrišnji dan hranimo z lepimi, bogatimi spomini. Mesec maj nam ponuja prelestne priložnosti, da napolnimo svojo dušo z lepoto in pristnim veseljem.

Vse to mi je prišlo na misel, ko sem razmišljala sicer o množični, a tako zelo prazni majski ponudbi s strani države in našega glavnega mesta. Naj se še tako trudijo njihovi snovalci ohranjat in osvežiti smisel prihodnjih praznikov, zob časa počasi razbarva in obledi dogodke, ki so plod izmišljije ali celo laži. Kot dober dokaz te moje trditve me je nagovorilo poročilo, ki sem ga čisto po naključju poslušala na enem radijskih kanalov. Novinar je tarnal nad tem, da je Baza 20 v Rogu vedno manj obiskana, zapuščena in celo zanemarjena. Tja ni niti osnovnošolcev, še manj srednješolcev, ki so v preteklosti prihajali v organiziranih skupinah. In kaj je novinar navedel kot vzrok tega stanja: ni primerne gostinske ponudbe, ni urejenih sanitarij. Zamislite: to dvoje bo rešilo bazo 20! Vprašam se, če bi obiskovalci , ki bi v gostilni srkali mrzlo pivo in se gostili s pečenko, pietetno razmišljali o tem, kaj se je strašnega dogajalo na tem prostoru pred 70 leti. Nikakor: pivo in čaša piva z bogato peno bi jih zazibala v prijetno razpoloženje, uživali bi le v soncu in svežem zraku, bi pa s svojim obiskom prispevali k izboljšani statistiki obiskov. In nekdo, ki mu je to v interesu, bo manipuliral z osveženimi podatki.

Na bazo 20 in druge podobne kraje v naši domovini se nekateri na vse pretege trudijo ohraniti pozitiven spomin, a preživel je predvsem le negativen. V dneh revolucije so se tu snovale najbolj nehumane in bolne ideje o prohodni družbi, ki je bolj kot katera koli druga temeljila na laži. Zgodbe o sedežu odporniškega gibanja in zasnovi nove države so se zaradi odprtja arhivov in pogumnih prič izkazale kot popolna neresnica. Kako veliko žrtev je bilo potrebnih med vojno, po vojni, tudi v mirnem času, da je laž končno razkrinkana. Danes je Baza 20 očitno zavržena celo od kulture, saj si Pokrajinski muzej Novo mesto in Ministrstvo za kulturo objekt podajata iz rok v roke kot vroč kostanj. Baza pa je zavržena tudi od kapitala. Novomeška Krka zdravilišča je že opustila misel o vzdrževanju gostinskega objekta, ki kot nekakšen kongresni cente ni nikoli zaživel. Precej nerodno bi bilo, če bi kongresni gostje med predavanji spraševali:« Kaj pa se je v teh krajih v preteklosti dogajalo«? Dandanes je spregovorilo že veliko pričevalcev, objavljeni so bili številni dokumenti o krvavi revolucionarni preteklosti. Ljudje so vendar bolj seznanjeni z zgodovinsko resnico.

Zato je nesmiselno na silo ohranjati objekte, kjer so odločali o življenju in smrti zavedenih rodoljubov, tudi naivnih partizanov, ki so po napaki zašli v zločinsko tolpo. Iz sočutja bi bilo prav postaviti kapelico ali cerkev mučencev, kjer bi lahko molili za nesrečnike vredne našega spomina.

Ker se nekritična propaganda in poveličevanje rdečega terorja dandanes spet oživlja, se človek upravičeno vpraša, kaj se dogaja v glavah skritih režiserjev. Ti v svojo mašinerijo vedno znova vprežejo številne mass psihologe, ki se pred vsakokratnimi političnimi turbulencami zelo agilno lotijo dela. Svetujejo, katere novice pustiti v eter, s katerimi obrobnimi zadevami mazati oči ljudem, katere vrste kandidatov – četudi nesposobne- postaviti na kandidatne liste. Tudi leta 2018 gre levičarjem za golo oblast in prosto pot do plenjenja. Njihova promocija pa ne seže dalj od poveličevanja dneva OF z zlagano vsebino, postavljanja obeležij z rdečo zvezdo, prirejanja koncerta ob izmišljenem rojstnem dnevu nekega diktatorja in skrunjenje znakov SV s simbolom totalitarnega režima.

25 let smo govorili in kazali s prstom na podzemlje in sivo državo. Se spomnite, kako je po osamosvojitvi Slo in zmagi Demosa poniknila somooklicana partija neznano kam, se preimenovala v preporoditeljsko in demokratsko ali kot ameba spreminjala obliko. V naslednjih dveh desetletjih je nastalo kar nekaj dokumentarnih knjig, ki dokazujejo, da je bila ta njihova potuhnjenost navadna ilegala, iz katere so delovali naprej. Pravzaprav mi je drago, da so se z rdečo zvezdo zopet identificirali in se končno odločili stopiti iz ilegale. Ta njihov korak pa pravzaprav pomeni, da vse, kar smo izvedeli o medvojnih in povojnih strahotah rdečezvezdniki odobravajo ter še danes pojmujejo kot junaštvo. V srcih in glavah se ni spremenilo prav nič, ostali so zavezniki tolpe, morilcev in moralnih izprijencev. Bravo: končno spet na belem dnevu iz ilegale. Ljudski pregovori ostajajo na veke sporočilni: »Povej mi s kom se družiš in povem ti kdo si.«

Prosim vas, ali bi pri nas lahko nova politična levica danes postala že končno normalna, evropska? V Sloveniji očitno ne. Njihova preobleka v notranjosti skriva isto zmaličeno dušo. Stare, nove stranke se prikazujejo kot demokratične, neobremenjene, širokih pogledov. Kritizirajo zablode kapitalizma, na videz nimajo nič proti cerkvi ( seveda,dokler ne pridejo v vlado) se hvalijo z versko vzgojo svojih otrok, a porivajo cerkev v kot. Naj se ne vtika v življenje in ne izraža stališč o pojavih v sodobni družbi. Skratka: naj spi v muzeju. Zaradi kulture in izobrazbe pa je treba ljudi vseeno izobraziti toliko, da vedo, kdo so božje osebe, svetniki in kaj pripovedujejo svetopisemske zgodbe. Kako naj sicer prihodnja elita hodi po galerijah, bere in razume literaturo in velika glasbena dela. A te vrste učenje naj bo zaupano le priviligirani javni šoli, ki ji ministrstvo za šolstvo v številnih študijskih skupinah podtakne, kaj in koliko informacij posredovati mladi generaciji. In tako se dogodi, da naš kompliciran, razvejan sistem postaja odlična priložnost za nove in nove manipulacije, ne da bi se kot posamezniki tega zavedali.

Vse pa le ni tako črno. Iz vrst tistih, ki so svoje članstvo v strankah vklenili v verige konformizma, so se nekateri le zbudili , ker so imeli dovolj škodljive zvestobe. Mislim na nekatere pogumne može, ki so se v zadnjem času kritično odzvali na delovanje svojih strank. Bravo!

Vsi mi pa potrebujemo izdatno popotnico za naslednji mesec. Podarja nam jo pastor Martin Luther King v besedah:« Človek je več kot žival, ki proizvaja, je človek Duha, okronan s slavo in častjo in obdarjen z darom svobode.« To naj bo tudi naš slogan ves maj, ko se pripravljamo na volitve.


Ne spreglejte: