Žiga Turk: Plačali smo ceno za začetnike
Slovenija Tanja Dominko
Medtem ko vlada Mira Cerarja opravlja le še tekoče posle, se hkrati vneto pripravlja na volitve, ki bodo tokrat predčasne. Uradnega datuma še ni, toda kopica aktivnosti, ki jih v teh dneh že pripravljajo različne nove in obstoječe politične stranke, potrjujejo, da bodo zelo kmalu. V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo z dr. Žigo Turkom, nekdanjim ministrom in dobrim opazovalcem aktualnega dogajanja, komentirali vlado, akrobacije okoli priznanja Palestine in nekaj drugih pojavov, ki smo jim priče v tem času.
Na vprašanje, kateri minister si zasluži najboljšo in kateri najslabšo oceno, je dr. Turk odgovoril, da je minister, ki je delal dobro, dr. Dušan Mramor, »ki je v prvem obdobju postavil smernice za finančno konsolidacijo države. Tudi za Natašo Gjerkeš Žnidar lahko rečemo, da je naredila nekaj demonstrativnih potez za zavarovanje južne meje, tudi za policiste je nekaj naredila. Imamo nekaj ministrov in ministric, ki niso delali škode, in kar nekaj nesrečnih izbir, ki jih ne bi želel izpostavljati.« V nadaljevanju je vendarle omenil področje zdravstva, kjer je šlo iz napake v napako, kar nas lahko kot državljane skrbi.
Vlada, ki se ji mandat izteka, je na začetku vladanja malo pokazala, kako dejstvo, da vneme na začetku ni bilo, vidi dr. Turk? »Plačali smo ceno za začetnike. To vlado je vodil vendarle začetnik, stranka je bila nova, ljudje zbrani z vseh vetrov in so se učili. Rezultati so temu primerni. Zdaj na koncu gre predvsem za to, da je treba opozoriti nase, prihaja se z vsemi mogočimi zakonskimi predlogi. Dejansko je velika škoda, da stranka, ki pride s takim mandatom, s takim številom poslancev v parlament, ni sposobna v prvem letu na valu tega zaupanja narediti nekaj pomembnega, dobrega za državo. Seveda pa tega ne more narediti, če nima programa, če nima idej, nekih rešitev, ki jih morajo uradniki samo še spraviti na papir. Tega Stranka Mira Cerarja ni imela in na to moramo paziti tudi zdaj, ko bomo glasovali o novih strankah. Ali lahko računamo, da bodo kaj naredili, ali je njihova glavna konkurenčna prednost to, da niso naredili ničesar in torej niso naredili nobene napake.«
V parlamentu se zdi, da imajo zadnje čase več dela z neko Palestino kot pa z lastno državo. »Mislim, da je Palestina eno od vprašanj, pri katerem se kaže velikanski vpliv, ki ga ima na levo sredino skrajna levica. Mislim, da je te skrajne levice kar nekaj v medijih, popolnoma obvladuje tednik Mladina, in pri kar velikem delu leve politike in levega komentariata oz. razumnikov to velja kot tisto pravo stališče, ki se mu je treba približati, mu je treba ugajati. Levosredinski politiki iščejo ugajanje od teh skrajno levih voditeljev in novinarjev. To priznanje Palestine je neka notranjepolitična igra, nekdo jo skuša narediti za glavno agendo, mednarodnih posledic, razen da bi dvigovali obrvi po evropskih prestolnicah, ne bi imela, je pa zgrešena iz razumnih vidikov. Priznati državo, ki odreka neki drugi državi pravico do obstoja, ne bi izboljšalo razmer v tem delu sveta. Smiselno bi bilo, da Slovenija pomaga pri tem, da pride do dogovora med Izraelom in Palestino, za kar se celotna mednarodna skupnost zavzema. Ampak ne smemo si domišljati, da smo geopolitična sila, ki bo ta problem rešila.«
V oddaji Spoznanje več, predsodek manj smo se s sogovornikom dr. Žigo Turkom dotaknili tudi Hrvaške, simpatiziranja z Rusijo, facebooka. O odzivih ljudi, ki pišejo in bruhajo prek družbenih omrežij in ki grozijo prek interneta pa pravi: »Kar nekaj je spečega zla med nami.«
