Ljubljana, ponedeljek, 19. februar 2018, 03:26

V baziliki Marije Pomagaj postni prt akademske slikarke Maše Bersan Mašuk

Postni prt, foto © ARO
Postni prt
Foto © ARO

"Križ za Mašo Bersan Mašuk ni le osrednji krščanski motiv in temeljna podoba, ki simbolizira postni čas, temveč sistem koordinat, ki predstavlja uravnoteženost, brez katere tudi ni človeškega življenja; Kristus je zanjo središče tega sistema in temelj vseg"

Na pepelnično sredo so v baziliki Marije Pomagaj na Brezjah prvič predstavili postni prt ruske akademske slikarke Maše Bersan Mašuk. Prt je blagoslovil provincialni minister frančiškanov p. Marjan Čuden, ki je pred tem daroval sveto mašo. Pri oltarju se mu je pridružil rektor brezjanske bazilike p. Robert Bahčič.

V središče odrešenjske zgodovine je Maša Bersan Mašuk na postnem prtu postavila znamenito Cimabujevo podobo križanega Gospoda Jezusa Kristusa. Ustvarjalka je o postnem prtu zapisala: „Jezus – Bog, je Življenje samo, je učlovečena Božja ljubezen do človeka, do vsakega od nas. Ko vidimo Jezusa, tako kruto mučenega, pribitega in umirajočega na križu, šele zaslutimo, kako zelo nas ima rad: učlovečil se je, da bo za nas trpel in umrl na križu. Uresničuje se beseda evangelista Janeza: »Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje. Bog namreč svojega Sina ni poslal na svet, da bi svet sodil, ampak, da bi se svet po njem rešil.« Jn 3, 16-17. Ta dar je človek zavrnil in Odrešenika pribil na križ. Bog je vse to vedel naprej in se je klub temu učlovečil. To je dominanta, zato čast Troedinemu Bogu, čast Jezusu! Brez Boga ni ne rojstva, ne smrti!“

Sveto mašo pred blagoslovom prta je daroval provincialni minister p. Marjan Čuden. V nagovoru je spregovoril o pepelnici in o času, v katerega smo vstopili: „Prah si in v prah se povrneš! Misli na smrt in boš dobro živel! - sta izreka, ki nam izpričujeta globoko modrost. Kajti, ko mislimo na smrt, potem prenehamo zapletati življenje z minljivimi stvarmi. Preko vrat smrti ne moremo z nobenim drugim zakladom kot s tistim, ki smo ga naredili v življenju. Postni čas nas vabi k posvetitvi, k misli na večnost, na Boga.“

P. Marjan je nadaljeval: „Pepel je znamenje, da se postimo, da se kesamo. Pogledati moramo sebi v obraz duše. Greh je krivda, za katero smo odgovorni in jo v postnem času hočemo z Božjo pomočjo odstraniti iz življenja. Človek sebe najde, ko se v ljubezni žrtvuje za druge. Tako se najdemo tudi v postnem času. Post iz ljubezni, združen z dobrimi deli, nam vrne dobro podobo. Post nas vodi k sočutju do preizkušanih bratov in sester. Sočutje je bistveno za ljubezen do bližnjega. Post ne bi smel miniti brez zastonjskih dobrih del. Jezus je trpljenje sprejel zaradi ljubezni do nas,” je dejal p. Marjan in nadaljeval: "Prt se v svetem pismu pojavi na treh mestih: – prt, s katerim se je Jezus opasal, ko je učencem umil noge, – potni prt, ki ga je v rokah držala veronika, dobra žena, ki je pomagaja Jezusu, – prt, v katerega je bil zavit Jezus.”

p. Robert in slikarka Maša
p. Robert in slikarka Maša

Po sveti maši je sledila predstavitev postnega prta. O zgodovini postnih prtov je spregovoril Andrej Jeklar, o postnem prtu Maše Bersan Mašuk pa dr. Andrej Doblehar. Ob sklepu sta postni prt v baziliki Marije Pomagaj blagoslovila p. Marjan Čuden ter p. Robert Bahčič.

Besede dr. Andreja Dobleharja o postnem prtu

"Postni prt Maše Bersan Mašuk na Brezjah ima dimenzije 3,6 x 2,2 m in je naslikan v tehniki akril na juti, zaradi dimenzij enovitega platna je prt delala na tleh v ateljeju v Ljubnem, ikonografski program oz. vsebino pa je slikarka postavila skupaj s patri frančiškani z Brezij. Ob tem slikarka ne pozabi hvaležno omeniti tudi sosedov Jožeta Ambrožiča in Stojana, ki sta poskrbela, da je prt pravilno in varno obešen pred stranskim oltarjem v baziliki. Osrednji motiv je Kristus na križu, ob robu pa so nanizani starozavezni in novozavezni prizori, ki imajo naslednje naslove: Stvarjenje, Kača v raju, Napoved Marije kot Odrešenikove matere, Kajn ubije Abela, Oznanjenje, Obisk Elizabete, Rojstvo, Darovanje v templju, Beg v Egipt, Dvanajstletni Jezus v templju, Janez Krstnik krsti Jezusa, Cvetna nedelja, Zadnja večerja, Getsemani, Judov poljub, S trnjem kronan, Jezus sreča svojo mater, Vstajenje, Binkošti, Sodba. Ta serija motivov prikazuje zgodbo odrešenja in zgodbo cerkvenega leta, središčni pa je križani Kristus, kar se odraža tako v kompoziciji slike kot s poudarjeno izstopajočo barvno skalo. Slikarka pravi, da ima bazilika na Brezjah zaradi pisanega okrasa ljudski karakter, in je bila zato mnenja, naj bo tak tudi postni prt. Ta naj bo topel in žareč, in naj bolj kot o resnobnosti postnega časa priča o zmagi nad smrtjo, ki jo ponazarja žareča rdeča barva. Kristus na postnem prtu raste iz temnejšega temelja prvega greha, ki je tradicionalno upodobljen v Adamovi lobanji, in je resnično prežarjen v toplih barvnih tonih, ki se še intenzivirajo in stopnjujejo v vertikali vse do podobe vstajenja, ki je vrh kompozicije. Za ostale prizore bi lahko rekli, da so kompozicijsko in barvno v drugem planu, saj so naslikani bolj monokromno v hladnejšem vijoličastem koloritu, ki je liturgična barva postnega časa. Pod križem stojita Jezusova mati Marija in evangelist Janez, vendar sta z zabrisanim abstrahiranim likovnim pristopom nekako vključena v množico, ki tako postane simbolna skupnost vseh vernikov, nekoč in danes.

p. Robert Bahčič, Andreja Eržen Firšt, Maša Bersan Mašuk in p. Marjan Čuden; foto: Marija.si
p. Robert Bahčič, Andreja Eržen Firšt, Maša Bersan Mašuk in p. Marjan Čuden; foto: Marija.si

Križ za Mašo Bersan Mašuk ni le osrednji krščanski motiv in temeljna podoba, ki simbolizira postni čas, temveč sistem koordinat, ki predstavlja uravnoteženost, brez katere tudi ni človeškega življenja; Kristus je zanjo središče tega sistema in temelj vsega razvoja. Slikarka sama vidi prt bolj kot duhovni nagovor, povezan z mistiko in tradicijo. Še več, v svojem delu celo citira največje umetnine iz tradicije krščanske likovne umetnosti, sama pravi, da se je kot avtorica umaknila v ozadje in prta tudi ni podpisala (vedno pa podpiše slike namenjene za razstavo). Jezusovo podobo na brezjanskem postnem prtu je povzela po Križanem v firenški cerkvi Santa Croce - Svetega križa, ki ga je naslikal znameniti slikar Cimabue. Zanjo je ta podoba pendant vzhodnim pravoslavnim ikonam, je ikona zahodnega sveta, ki prav tako kot vzhodna ni delo človeške roke. V resnici so v dobi pozne gotike v Italiji v slikarstvu (ponovno) sledili bizantinskim vplivom in pod vplivom te izvorne krščanske umetnosti so razvili, lahko rečemo, zahodno verzijo ikonskega slikarstva s poduhovljenimi svetimi podobami pred idealističnim zlatim ozadjem. Ta tradicija se je na Apeninskem polotoku ohranjala tudi v domačih spomenikih starokrščanske umetnosti Rima in Ravenne, vendar je novi val izjemno zaznamoval italijansko umetnost 13. stoletja. Slogovno so jo sami opredelili kot slikanje v grški maniri - maniera greca, ker je izvirala iz vzhodnega Mediterana, in Cimabue je bil eden osrednjih slikarjev te smeri ter je deloval v drugi polovici 13. stoletja. Znani sta dve slikarjevi razpeli, najbolj znamenito pa je prav firenško, ki je bilo stoletja v cerkvi in je bilo močno poškodovano v poplavah leta 1966 ter nato restavrirano in je danes v cerkvenem muzeju. Bizantinsko obdobje zahodne krščanske umetnosti in vzhodna umetnost imata torej isti duhovni in likovni temelj, zato je posebej zanimiv dialog med vzhodom in zahodom v delih Maše Bersan Mašuk; zaradi tega deluje novi postni prt starodavno in globoko duhovno."

Postni prt bo v baziliki Marije Pomagaj do velikega petka, ko ga bodo sneli in shranili do prihodnjega leta.

Vir: Marija.si

Zbrani v baziliki
Zbrani v baziliki

Postni prt
Postni prt


Ne spreglejte: