Ljubljana, sobota, 20. oktober 2018, 06:41

Praznik kulture mnogi izkoristili za ogled prireditev in spominske pohode

France Prešeren
Foto © ARO

Številni Slovenci so se na današnji kulturni praznik odpravili v Prešernovo rojstno vas, kjer je potekala osrednja proslava. Zbrane v Vrbi je nagovorila predsednica Slovenskega centra PEN Ifigenija Zagoričnik Simonović, ki plemenitost umetnosti zaznava kot iskanje lepote in smisla življenja. Na Vrbo je prišlo več kot tisoč ljudi. Med njimi tudi premier Miro Cerar, ki je prepričan, da Slovenci cenimo kulturo, kar potrjuje tudi današnji obisk v Vrbi. Veliko ljudi se je v Vrbo odpravilo peš, številni pa so praznik izkoristili za pohod po Poti kulturne dediščine Žirovnica, posebna skupina romarjev pa se je odpravila iz Brezij od bazilike Marije Pomagaj do Vrbe. Dan odprtih vrat je pripravil predsednik republike Borut Pahor, sveto mašo v ljubljanski stolnici pa je za vse ljubitelje umetnosti in kulture daroval nadškof metropolit Stanislav Zore.

Sicer pa so sinoči v Cankarjevem domu podelili najvišja slovenska priznanja v kulturi - Prešernove nagrade. Letošnja nagrajenca za življenjski opus sta pesnik, dramatik in prevajalec Boris A. Novak ter baletni solist, koreograf in režiser Janez Mejač. Sicer pa še vedno odmeva govor predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, ki se je naslonil na kritično misel Ivana Cankarja in njegove definicije Šentflorjancev, ki prezirajo umetnike in umetnost. Govornik je opomnil, da se za vse najde denar - za "lex Mercator" in vse druge lexe; kaj pa lex slovenski film, lex slovenska knjiga, lex sodobni ples, se je vprašal. Odgovor leži v drži oblasti, ki ne preganja umetnikov in umetnosti, se jih ne boji, le ignorira.

Proslavo si je ogledal tudi državni vrh, med njimi predsednik republike Borut Pahor, ki je danes pripravil dan odprtih vrat predsedniške palače – zbrane je nagovoril ob 11. uri, pa tudi premier Miro Cerar, na katerega je letelo največ kritike s strani predsednika upravnega odbora Prešernovega sklada Vinka Möderndorferja, češ da je vlada kulturi zgolj jemlje. Danes se je Cerar v poslanici dotaknil kritike. Zapisal je, da je Kulturna javnost upravičeno kritična do nekaterih vidikov bilance resorja kulture in njegovega vodenja. Zagotovil je, da bo storil, kar je v njegovi moči, da do konca tega mandata odpravijo nekatere najbolj očitne zagate in pripravijo prave podlage za prihodnost.

Da dogodki v zadnjem času kažejo na to, da se Slovenija vrača nazaj pa je sinoči na Vrhniki dejal predsednik SDS Janez Janša. Pri tem je bil med drugim kritičen do izbire tistih, ki so bili nagrajeni na sinočnji proslavi ob kulturnem prazniku. Ne strinja se, da nagrajujejo tiste, "ki se norčujejo iz državnih simbolov". V SDS so že na svojem Facebook profilu spomnili, da je dramatičarka in performerka Simona Semenič, ki je prejela nagrado Prešernovega sklada, kot umetnica okrog svojega nosečniškega trebuha ovila slovensko zastavo in iz nje izrezala grb. Janša se je sicer osredotočil na politično dogajanje v državi. Največja vladna stranka SMC je po njegovih besedah iztrošena, poteka njena "razgradnja", hkrati pa poskus prenosa volivcev k SD. Na volitvah bo po njegovi oceni podobna slika, kot je bila pred volitvami leta 2008.

Peš romanje iz Brezij v Vrbo

Današnji kulturni praznik pa je povezal tudi Brezje in Vrbo. Vsako leto se na ta način spomnijo številnih, ki so bogatili in ustvarjali slovensko kulturo. Praznik so dopoldne zaznamovali s peš romanjem od bazilike Marije Pomagaj na Brezjah do Vrbe, rojstne hiše pesnika Franceta Prešerna ter škofa Antona Vovka. Najprej so se po besedah direktorice Romarskega urada Brezje Andreje Eržen Firšt zbrali pri sveti maši in se nato podali na pot po stari romarski poti, ki je povezovala Brezje, Vrbo in naprej Višarje. "Na poti smo se ustavili na krajih, ki so iz različnih vidikov zaznamovali Zgornjo Gorenjsko: v Begunjah pri domačiji Avsenik, na Rodinah, domačiji Janeza Jalna, v Doslovčah, pri Finžgarju, na Breznici, pri Janševem čebelnjaku, romanje pa smo zaključili v Vrbi, z molitvijo v cerkvi svetega Marka."

Komentar Jožeta Bartolja, urednika kulture na Radiu Ognjišče ob polemikah pred podelitvijo Prešernovih nagrad

In zdaj še nekaj besed pod črto. Slovenci smo taki, da se na našo kulturo radi sklicujemo, radi poudarjamo, da v srcu prestolnice stoji kip posvečen pesniku in ne vojskovodji, radi povemo, da nas je prav kultura obdržala, da se s sosednjimi številčnejšimi narodi nismo stopili. Prav tako v zadnjih letih radi povemo, da so nam umetniki nerazumljeni umirali v bedi Cukrarne ali izgnani v druga mesta drugih držav, vse to smo mi, že stoletja in tudi letos se to ni spremenilo. Spet so se mnenjska kopja lomila predvsem ob dveh ustvarjalkah, ki sta za nekatere spet prestopili meje sprejemljivega in okusnega. Prešernov nagrajenec jezuit p. Marko Ivan Rupnik je nekje zapisal, da nam besno zaganjanje v nam odtujene umetniške prakse ne bo pomagalo. Treba bo pokazati alternativo. Svoje o vsem pa bo na koncu vendarle rekla zgodovina, kar je resnično kakovostno bo ostalo, drugo, kar zdaj morda zgolj zaradi ekscesnosti uživa pozornost javnosti, pa se bo pozabilo.


Ne spreglejte: