Ljubljana, torek, 23. januar 2018, 19:08

Prometna varnost se v Sloveniji izboljšuje

Prometna varnost
Foto © www.policija.si

Stanje prometne varnosti se po dveh letih izboljšuje, lansko število umrlih udeležencev je bilo najmanjše v zadnjih 60 letih, je na današnji novinarski konferenci povedal direktor Agencije za varnost prometa Igor Velov. Izboljšanje stanja beležijo tudi pri številu prometnih nesreč ter hudo in lažje poškodovanih.

Velov je pojasnil, da je v letu 2017 na slovenskih cestah umrlo 106 udeležencev cestnega prometa, kar je 24 manj kot leto prej. Hudo poškodovanih je bilo 831 (19 manj kot v letu 2016), lažje poškodovanih pa 6875 (731 manj).

S podrobnejšo analizo lanskoletnih prometnih nesreč po mesecih so na agenciji ugotovili, da so vzroki za nastanek prometnih nesreč še vedno neprilagojena hitrost, alkohol in nepravilna stran oziroma smer vožnje. V lanskem letu so bili na naših cestah najbolj ogroženi motoristi, ki vedno bolj precenjujejo svoje sposobnosti.

Meseci, ki so po besedah direktorja agencije izstopali glede na povprečje zadnjega petletnega obdobja, so bili spomladanski meseci (marec-maj), saj je v tem času na naših cestah umrlo kar 40 ljudi oz. 38 odstotkov vseh umrlih udeležencev cestnega prometa v lanskem letu. Poletni meseci so bili varnejši kot pretekla leta. Posebej izstopa september, saj je bil mesec z najmanjšim številom umrlih v zadnjem 25-letnem obdobju.

Policija: Med umrlimi v prometnih nesrečah je bilo največ voznikov osebnih avtomobilov

Vodja sektorja prometne policije na Generalni policijski upravi Ivan Kapun je poudaril, da je bilo med umrlimi v prometnih nesrečah največ voznikov osebnih avtomobilov, kar 32, in 24 voznikov motornih koles, sledijo potniki v vozilih (18). Zabeležili pa so izboljšanje statistike pri pešcih (10 mrtvih) in kolesarjih (11 mrtvih).

Kot je pojasnil, so v lanskem letu obravnavali skupaj 17.000 prometnih nesreč, zaradi neprilagojene hitrosti je umrlo 45 voznikov, zaradi vožnje pod vplivom alkohola pa 30 voznikov. Povprečna stopnja alkoholiziranosti po besedah Kapuna ostaja na okoli 1,44 promila.

Kot pa je v nadaljevanju izpostavil Velov, je glede na povprečje 51 smrtnih žrtev na milijon prebivalcev Slovenija po izboljšanju prometne varnosti v primerjavi s preteklimi leti v evropskem vrhu. Napredek in manj nesreč direktor agencije pripisuje kontinuiranemu delu na področju preventive in dobremu sodelovanju vseh, ki delujejo na področju prometne varnosti.

Nove akcije za večjo varnost tudi v letu 2018

V letu 2018 bodo na agenciji za še večjo prometno varnost dodatno okrepili prometne vsebine v šolstvu ter za 100-odstotkov povečali sredstva za delovanje svetov za preventivo in vzgojo v cestnem prometu na lokalni ravni ter sredstva za nevladne organizacije. Nadgradili bodo tudi nacionalne preventivne akcije. Več napora pa bodo vložili tudi v nadgradnjo področja raziskovanja dejavnikov nastanka prometnih nesreč s področja infrastrukture ter tudi spremembam zakonodaje, je še dejal Velov.

Policija pa bo po besedah Kapuna v letošnjem letu posebno pozornost namenila povečanju nadzora ter poenostavitvi prekrškovnega postopka, saj ta danes predstavlja težavo pri izvajanju učinkovitega nadzora hitrosti na cestah. Poskušali bodo tudi zagotoviti dodatne kadre za nadzor prometa.

AMZS: S pravilnim ravnanjem udeležencev bi lahko bilo število smrtnih žrtev v prometu lahko veliko manjše

Tudi v Avto-moto zvezi Slovenija (AMZS) se strinjajo, da "nas opazno zmanjšanje vseh vrst poškodb udeležencev v prometu lahko navdaja z optimizmom". Vendar pa so poudarili, da bi bilo s pravilnim ravnanjem udeležencev število smrtnih žrtev v prometu lahko še veliko manjše. "Kar 35 odstotkov voznikov in 40 odstotkov sopotnikov, ki so lani izgubili življenje v prometnih nesrečah, ni uporabilo varnostnega pasu. Skrb zbujajoč je tudi podatek, da je le desetina med umrlimi kolesarji uporabljala zaščitno čelado," so poudarili v AMZS.

Po njihovi oceni so k izboljšanemu stanju prometne varnosti pripomogle najrazličnejše aktivnosti: ozaveščevalne akcije, izobraževanje voznikov in drugih udeležencev v prometu, program dodatnega usposabljanja voznikov začetnikov in nadzor, ki prispeva k umirjanju prometa. "A ravno dejstvo, da bi lahko že z majhnimi spremembami ravnanja bistveno vplivali, če ne k preprečitvi pa vsaj k ublažitvi najhujših posledic prometnih nesreč, nas opominja, da imamo tako država kot nevladne organizacije, ki se ukvarjamo s področjem varne mobilnosti, pred sabo še veliko izzivov," so še zapisali v sporočilu za javnost.

 


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: