Ljubljana, torek, 23. januar 2018, 19:09

Če so stvari pravno urejene, se ne moremo delati, da jih ni

dr. Janez Juhant
Foto © ARO

"Politiki so tisti, ki morajo najbolj zastopati zakonodajo in ustavo, zato se bo treba v volilnem letu nad tem kar zamisliti."

Naš prvi gost v letošnji oddaji Spoznanje več, predsodek manj, je bil akademik in profesor dr. Janez Juhant. Največ časa smo namenili arbitražni razsodbi, o kateri so svoje mnenje podelili tudi naši poslušalci, govorili pa tudi o sofinanciranju zasebnega šolstva. Vabljeni k poslušanju!

Predsodki predvsem zaradi polpretekle zgodovine

Ker je Janez Juhant že dolga leta gost naše oddaje, je uvodoma spregovoril o pomenu teh oddaj. Povedal je, da si želi s takšnim sodelovanjem posredovati njegova spoznanja, ki jih je pridobil z izkušnjami. »To stalno delam tudi v pridigah, predavanjih in nastopih.«

»Če primerjam naš slovenski prostor z zahodnim svetom, vidim, da je pri nas več predsodkov, ki izvirajo tudi iz polpretekle zgodovine. Poleg tega je sodobni čas vedno bolj zahteven,« je pojasnil naš sogovornik. »Zahtevno je najti temeljne smernice, ker se zdi, da je vse odprto. Vsaka osebna misel terja svojo pot usklajevanja. Vsak človek ima osnovne postavke in če tega ne spoštujemo, podiramo človeka.«

S pogovori do globlje resnice

Juhant opozarja, da je potrebno veliko razčiščevanja, da pridemo do resnice in za to je potrebna volja. In glavni namen oddaje je, da resnico postavimo na neke temelje. »Ko se dva ali trije pogovarjajo, lahko vsak trdi svoje. Nazadnje pa se morajo tudi oni poenotiti in verjeti drug drugemu. Ali je tisto, kar govorijo utemeljeno in ima zgodovinske ter antropološke razloge, ali je etično sprejemljivo. Vse te stvari terjajo, da se ljudje strinjamo, da so osnovne postavke za naše skupno govorjenje in bivanje.« In kot pravi, nam ravno pogovori omogočajo, da predsodke odpravljamo in prihajamo globlje k resnici. K temu pa nam po Juhantovih besedah pomaga tudi vera.

Smo dovolj poenoteni za dosego cilja?

Poznavanje dejstev, dialog, poenotenje stališč in argumenti so ključne besede pri arbitražni razsodbi. Težave ne pojenjajo, poznavanje dejstev je ob strani in vsak je na svojem bregu, zato smo kar nekaj časa v oddaji namenili tudi tej tematiki. Juhant meni, da je krivda za to naša slovenska identitetna težava, polpretekla zgodovina in težava z našo samozavestjo. »Vse to nam onemogoča, da bi se postavili na jasna in znana stališča. A naš narod ima svoje temelje, zgodovino in ozemlje, zato se mora slovenska politika poenotiti.« Juhant apelira na predsednika države, da zbere vso politiko in da se izvede strategija, ki gre samo v to smer, da so stvari že pravno rešene in izberemo pot, ko se bo to samo še uresničilo.

Čudi ga odziv hrvaške katoliške Cerkve, saj so tudi oni mnenja, da se mora Slovenija v tem primeru podrediti. »Menijo, da smo jih ovirali in delali težave pri poti v Evropsko unijo. Vse to kaže, da v teh naših vzajemnih sosedskih odnosih manjka politične kuture, v kateri bi bili sposobni naše sosede prepričati, da so to objektivna stališča. Dialog zahteva, da se pogovarjamo o objektivnih zadevah tako, da upoštevamo stališča drug drugega in to spoštujemo. In če so pravno urejene, se ne moremo delati, da jih ni.« Juhanta tako žalosti, da tudi hrvaška katoliška Cerkev gleda na stvari podobno kot njihova politika. »Je pa res, da so oni poenoteni, mi pa žal nismo.« Zato je še enkrat pozval k poenotenju slovenske politike in naj to vprašanje postavijo izven volilne tekme.

Z zasebnimi šolami do večje odgovornosti, raznolikosti in ustvarjalnosti

Z voditeljico Tanjo Dominko sta se dotaknila tudi vprašanja financiranja zasebnega šolstva. Juhant je povedal, da je treba imeti pri ustavni sodbi v ospredju to, da je sodišče zagotovilo demokratične temelje vsem enako. »Vemo, da ne gre samo za katoliške šole, ampak tudi za waldorfske in druge šole. Šolski sistem mora biti za vse državljane enakopraven in na to bi morali biti pozorni. Zato je treba braniti temeljno enakost, da je vsem dovoljeno, da svoje izobraževanje uresničujejo na svoj način.« Poudaril je tudi ekonomski vidik, saj so zasebne šole cenejše, saj jih gradijo in vzdržujejo skupnosti, kar pomeni, da davkoplačevalcem za to ni potrebno nič plačati. »Iz tega vidika, je treba te šole celo podpirati, ne pa se preko njih boriti. Z zasebnimi šolami krepimo odgovornost do vzgoje, raznolikost in ustvarjalnost.«

Multikulturnost samo v Ahmedu Šamiju, v zasebnih šolah pa ne?

Ob tem ga preseneča dejstvo, kako nekateri podpirajo multikulturnost, na primer v zadevi migranta Ahmeda Šamija, na drugi strani pa se borijo proti zasebnim šolam, ki tudi prinašajo to raznolikost. »Po eni strani to razumem, saj je bilo za nekdanji sistem značilno, da je proizvajal take učinke, da je ljudi zavajal v neka nepomembna vprašanja, pod mizo pa se je peljalo nekaj bolj za nas slabega, kar je hotela politika speljati. To niso demokratični postopki, politiki pa so tisti izvajalci politične oblasti, ki morajo najbolj zastopati temeljno zakonodajo, ustavo in postopke. In nad tem se bo treba v volilnem letu kar zamisliti.«


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: