Ljubljana, ponedeljek, 18. december 2017, 15:30

Kljub zmrzali na vrtu pridelek sveže zelenjave

Sanja Lončar
Foto © ARO

"Tudi pozimi lahko gojimo več kot trideset vrst zelenjave ter uživamo v razkošju svežih okusov zdrave hrane, četudi je zunaj -20 stopinj Celzija."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

Potreba po samooskrbi je vse večja. Vajeni smo, da se pridelki s prihodom zimskega letnega časa začenjajo umikati z vrtov. Vse več ljudi se zaveda, da ponujeno na policah trgovin, običajno z drugih koncev sveta, nima prave prehranske vrednosti, ima pa veliko obremenitev, ki jih raje ne bi zaužili. Zato je zelo pomembno, da tudi v zimskem času strmimo za svežo zelenjavo, bogato z antioksidanti in vitamini za krepak imunski sistem, ki je odločilen v obrambi pred respiratornimi virusi.

Podpora sveže zelenjave postaja neprecenljiva

Sodelujoči v projektu »Skupaj za zdravje človeka in narave« so se povezali z različnimi strokovnjaki in organizacijami po svetu ter preverili rešitve, ki so na voljo na tem področju. Ugotovili so, da sploh ni problem ustvariti možnosti na vrtu za gojenje zelenjave v pogojih, kjer ne zmrzuje in to brez ogrevanja rastlinjakov. Sanja Lončar: »Sezono pobiranja svoje sveže zelenjave lahko podaljšamo na vse leto. Če bi bolje poznali rastline, bi ugotovili, da se veliko rastlin bolje počuti v hladnejših in bolj vlažnih pogojih, kot pa v ekstremnih sušnih pogojih in vročini, kakršni smo bili priče v letošnjem poletju. Zelo široka skupina rastlin, od zelja, kolerabe, repe, ohrovta, brokolija, redkvic in podobnega, veliko raje raste zdaj, ko se dan krajša in so temperature nizke. Veliko manj težav bomo imeli tudi s škodljivci, ker so ti najpogostejši maja in junija. Rastline tudi dlje časa ostanejo zdrave in v polni zrelosti. To je ugodje zimskega časa.«

Inovativne rešitve so lahko zelo preproste, predvsem pa zanje ne potrebujemo veliko denarja
Inovativne rešitve so lahko zelo preproste, predvsem pa zanje ne potrebujemo veliko denarja

Če ustvarimo vsaj malo pogojev, da rastline na vrtu lahko rastejo naprej, bomo prijetno presenečeni. Škatle, visoke grede, rastlinjaki z dobro mikroklimo in še mnoge druge dobre rešitve nam omogočajo zelo dolgo vrtičkarsko sezono. Sanja Lončar: »Najprej moramo dobro spoznati rastline in gojiti tiste, ki bodo uspevale tudi v hladnejših mesecih. Nekatere zdržijo temperature tudi do minus petindvajset stopinj. Toploto je treba ujeti in naše rastline jo bodo znale izrabiti. Ne potrebujemo veliko denarja, le nekaj iznajdljivosti in inovativnosti. Najboljše ideje običajno izvirajo od najrevnejših ljudi. Temni sodi z vodo lahko služijo kot baterije, učinkoviti so vodni rokavčki, modro je izolirati severno stran, se posluževati nočnega pokrivanja, omogočiti boljšo osvetlitev, veliko si lahko pomagamo z majhno svečko in še in še.«

Mraz ni največja ovira, večja težava so voluharji, srne in zajci, ki bodo veseli zelenjave na vrtu. Toda, če znamo zelenjavi, ki jo puščamo za zimo ali jo že v začetku gojimo na nekoliko dvignjenih gredah, omogočiti vsaj malo pogojev za rast, se bo lahko odlično razvijala. Dobimo tri v enem: shrambo na vrtu, zelenjavo vzdržujemo v živem stanju in istočasno zelenjava še naprej raste in se debeli. Poiščite rešitve v knjigi »Sveža zelenjava 365 dni z domačega vrta«.

Zelenjava pozimi?

Kaj pa shranjevanje pridelka, da zdrži čim dlje in ohrani minerale in vitamine?

Sanja Lončar: »Zasipnice so zagotovo boljša rešitev od shranjevanja v skrinjah. Te so se vtihotapile v naša življenja. Zelenjava v njih navidez deluje zelo živo, toda v resnici ima zelo nizka svetlobna valovanja in ravno pozimi, ko nam začne primanjkovati biofotonov, ki uravnavajo procese v celicah, je najslabše uživati takšno hrano. S sušenjem, vlaganjem v soli ali v olju lahko ohranimo zaklade, ki smo jih pridelali sami in iz tako vložene ali shranjene zelenjave lahko dobimo največ. Tudi fermentacija je odlična oblika shranjevanja.«

In zakaj bi to počeli?

Sanja Lončar: »Razlogov je več. Prihodnost jih bo že razvrstila po pomembnosti, čeprav so v resnici vsi enako pomembni. Zdajšnji nepregledni in zgolj z dobičkom motivirani proizvodnji hrane vse manj zaupamo. Hrana se zdi cenejša, odpravljanje posledic, ki jih utegne povzročiti, pa nas utegne zelo drago stati. Živimo v državi, v kateri bi v primeru zastoja globalne trgovine dve od treh oseb ostali lačni. Kljub obilju na policah trgovin naše celice umirajo od lakote po vitaminih, rudninah, antioksidantih … V pretirano gnojeni, s pesticidi obdelani in v hidroponiki pridelani zelenjavi jih ni zadosti, zato je podaljšano vrtnarjenje tudi odlična naložba v zdravje. Zimsko vrtnarjenje ponuja še eno dragocenost. Omogoča stik z zemljo, s tem pa tudi ozemljitev, ki je najboljša obramba proti vse večjim količinam elektromagnetnega smoga, ki nas obdaja na vsakem koraku. Če ste brez pravega razloga napeti ali raztreseni, če vas pestijo motnje spanja, megla v glavi … poskusite vsaj četrt ure na dan delati z zemljo, saj vas bo sprostila, ozemljila in iz vašega telesa pobrala elektromagnetno nesnago. Kako to početi, kadar so tla pomrznjena? Tudi zato se splača poskrbeti za zavarovan kotiček, v katerem nikoli ne bo zmrzovalo. Vse skupaj je veliko preprostejše, kot se vam morda zdi, le lotiti se je treba pravilno in pravočasno.«

Del naslovnice knjige, kjer najdemo inovativne rešitve za vzgojo rastlin tudi pozimi
Del naslovnice knjige, kjer najdemo inovativne rešitve za vzgojo rastlin tudi pozimi

Zelo smo se oddaljili od narave in sploh ne prepoznamo več osnovnih danosti, ki so nam na voljo. Vrnimo se k zemlji in bodimo v stiku z naravo. Razširimo svojo samooskrbo. Ko delamo z zemljo, ko smo v stiku z njo, nas to tudi umirja in spočije. Ni treba, da telovadimo v zadušljivih prostorih. Zemlja je najboljši antioksidant, negativni ioni, ki so na tleh, nas ozemljijo in s tem omogočijo, da hormonski in živčni sistem v našem organizmu normalno stečeta.


vabljeni k ogledu

Ne spreglejte: