Škof Štumpf: Histerično navdušenje okrog čarovništva ne pomeni nič drugega kot paniko pred propadanjem
V soboški stolni cerkvi sv. Nikolaja se je sinoči zbralo približno 150 mladih, nekaj odraslih, duhovnikov in sester Hčera Marije Pomočnice k molitvi v spravo za bogokletje, ki se dogaja v nočeh zabavljaških prireditev na čast čarovnic v rakičanskem gradu in drugod po Sloveniji.
Molitev je pripravil in vodil škofijski referat za mlade. Pri molitvi je z močno sporočilnimi pesmimi sodelovala tudi mladinska pevsko instrumentalna skupina Stična band. Mladim se je pridružil tudi soboški škof Peter Štumpf, ki je ob koncu molitve z Najsvetejšim vsem podelil evharistični blagoslov.
Odlomek iz nagovora škofa Štumpfa
"Histerično navdušenje okrog čarovništva v rakičanskem gradu, ki je prodrlo v pomurske in celo v osrednje slovenske medije, ne pomeni nič drugega kot paniko pred propadanjem, ki je zajelo Pomurje in slovensko družbo. V preteklosti je magija hotela razložiti in razvozlati, kar še takrat znanost ni zmogla. Sedaj znanost razloži in reši več, kot pa so si čarovniki včasih mogli misliti in z magijo niso nikoli mogli doseči. Panika pomurskega prostora in slovenske družbe se vidi v tem – pomurski in slovenski mediji so glasnik tega – da je zavožene gospodarske, ekonomske in celo socialne projekte mogoče preskočiti z magijo. Ne sicer z magijo, ki bi naj zmogla rešiti realne probleme, ker jih v resnici ne more rešiti, temveč z magijo, ki zmore prebujati navdušeno histerijo in tako ljudi odvleči stran od realnosti in jih vsaj za nekaj časa omamiti z idejo o čarovništvu, da ne bodo neugodni za tiste, ki so pač povzročili propad duhovnega, moralnega, kulturnega in materialnega slovenskega vrednostnega sistema.
Histerično navdušenje nad čarovništvom pozablja na tragiko tistih, ki so nekdaj zgoreli na grmadi. Zakaj so v srednjem veku prižigali grmade? Zato, ker je Cerkev predala moralno avtoriteto sekularni sili. In takrat so krivice in okrutnosti cvetele, čarovnice pa na grmadah gorele. Nasilje v srednjem veku se je povečalo sorazmerno s stopnjo suverenosti, ki jo je prevzemala država. In tega se ja bati danes. Ko država hoče iztrgati Cerkvi iz rok tudi tisto, kar ji je še ostalo (družina, vzgoja, karitativnost, kultura), z naklonjenostjo do čarovniških prireditev omogoča histerijo in občudovanje nasilja. Kako drugače bi si lahko predstavljali propagando čarovništva po šolah, celo po domovih za ostarele ter drugih javnih prostorih in navdušenje staršev ter otrok nad zaigranimi mučenji in sežiganji čarovnic? To, kar je gnusno in zločinsko, je postalo spektakularno in zabavno. Mnogi pravijo: »Saj se samo zabavamo in nič drugega!« Do sedaj se zabavamo … Bog nas obvaruj časov, ko pa se ne bomo več zabavali in bo takšna zabava zopet postala zločin!
Molitev mladih v soboški škofiji v eni izmed noči čarovnic je zato bila tudi prošnja k Bogu za pravo pamet tistih, ki so odgovorni za organizacijo, promocijo in izvedbo čarovniških neumnosti. Tisti, ki mislijo, da s čarovništvom lahko omalovažujejo krščanstvo, se hudo motijo. Preprosto so samo zabredli v naivnost magije, katere moč je predvsem v poneumljanju njih samih in v zavajanju ljudi."
