Greh je ne moliti za politike

Naš pogled | 10.10.2017, 14:20 Marta Jerebič

V času vrhunca predvolilne kampanje za predsednika države praktično ni mogoče obiti tega vprašanja.

Ko me je kolega ob predsedniških volitvah v ZDA vprašal, kako se sploh odločiš, ko imaš na izbiro dva slaba kandidata, sem odgovorila približno takole. Voliš za kandidata, ki bo povzročil manjše zlo. Vsakdo se odloča na podlagi nekih kriterijev. Za odločanje pri ameriških kristjanih sta bila v ospredju predvsem dva kriterija: kandidatov pogled na življenje oziroma splav in njegov pogled na zakonsko zvezo in družino.

Za nekoga drugega je morda bistveni kriterij stališče v zvezi z davki, spet za drugega zavzemanje za varovanje okolja. Bistveno pa je, da ne volimo slepo določene ideologije ali politične stranke, ampak, kot so poudarili tudi ameriški škofje, razmislimo o vsem, kar ščiti ali ogroža človekovo dostojanstvo.

Tako so ameriški kristjani, mnogi sicer z grenkobo v srcu, volili za Donalda Trumpa, in kot je zapisal nekdo, v molitvi prosili Boga, da bo dobro, pametno vladal.

Ob tem mi v spominu ostaja pridiga papeža Frančiška, ki jo je imel med mašo 18. septembra letos v Domu sv. Marte. Poudaril je, da bi morali kristjani več moliti za vladajoče politike v svoji državi, tudi in morda predvsem za tiste, s katerimi se ne strinjajo v njihovih odločitvah. Takšni namreč molitev potrebujejo »bolj kot kdor koli«.

V nadaljevanju je papež izrekel še misel, ki bo marsikoga morda šokirala, namreč da se moramo spovedati, če ugotovimo, da še nikoli nismo molili za svoje politike, kajti »ne moliti za oblastnike je greh.«

Ostre besede. Ste se že kdaj spovedali, da niste molili za politike? Oziroma če obrnemo vprašanje – Ste sploh že kdaj molili za politike? Če ste se pridružili kakšni takšni molitvi, ki smo jo zjutraj ob 5. uri ali opoldne imeli na našem radiu, potem tu lahko naredite majhno kljukico.

Naslednji korak je, da iščemo dobro. Žal smo se vse preveč navadili le na to, da samo kritiziramo z balkona in o politikih govorimo samo slabo, rekoč da vsi samo lažejo in kradejo. Nikjer pa ni zaslediti, recimo neke tabele, v kateri bi navedli seznam, kaj vse so določeni politiki, v našem primeru predsedniški kandidati, naredili dobrega. Morda za posameznika, ki ga mediji favorizirajo, to med vrsticami še naredijo, ampak da bi hkrati naredili analizo za vse, pa še nisem zasledila. Škofovske konference to v pastirskih pismih pred volitvami običajno označijo s pojmom »skupno dobro«. Pred volitvami se torej lahko vprašamo, kaj je kateri od predsedniških kandidatov doslej naredil za skupno dobro.

Skupno dobro je krovni kriterij, na podlagi katerega moramo presojati kandidate. Posebno mesto v tem skupnem dobrem imajo vprašanja življenja, družine in verske svobode. Ampak to ni dovolj. Kar zadeva predsedniške volitve, je treba najprej pogledati, kakšne pristojnosti ima predsednik pri nas in ali predsedniški kandidati obljubljajo nekaj, kar sploh ni v pristojnosti predsednika države. Zato je treba pri nas pri presojanju predsedniških kandidatov biti pozoren predvsem na to, da je kandidat odprt za dialog, izpostavlja sprejemanje, spoštovanje, skratka, da gradi mostove, ne zidove.

Voditelji, ki jih izvolimo, lahko narod peljejo v pravo smer ali moralni propad. Zato je nujno, da opravimo dolžnost volitev. Pilatovsko umivanje rok za kristjana ne bi smela biti ena od možnosti. V naši državi je marsikaj narobe, imamo pa privilegij, da lahko volimo. Ponekod po svetu nimajo takšnega privilegija. In tega privilegija ne bi smeli jemati za samoumevnega.

Potem, ko bi nam -Bog ne daj, da bi se to zgodilo - recimo vzeli ta privilegij, bo prepozno. Prihodnjo nedeljo torej pomislite na privilegij, da imamo pravico do svobodnih volitev. In če imamo družino z otroki, ki še nimajo volilne pravice, odidimo na volišča skupaj z njimi, saj bodo le tako dobili zgled za delovanje, ko bodo sami prišli na vrsto. Ne moremo mladih obtoževati politične mlačnosti, če jim s svojim zgledom ne približamo pravice in zlasti dolžnosti volitev.