Ljubljana, petek, 20. oktober 2017, 07:05

Novice iz Melbourna

Sveta maša pri kapelici
Foto © Meta Lenarčič
Audio posnetki:
%s1 / %s2

Z veseljem in radostjo smo stopili v pomlad, katera je zapisana na koledarju s 1. septembrom. Letošnja zima ni bila preveč mrzla, tudi dežja ni bilo, kolikor bi ga zemlja potrebovala. Sicer pri vsem tem nismo mi gospodarji, od časa do časa pa je bilo le toliko hladneje, da je končno sneg pobelil višje predele, kjer so smučarska središča, letovišča in prostor za to zimsko veselje.

Močan veter z dežjem je v nižinah in gozdovih ter predmestjih od časa do časa podiral drevesa po vrtovih in cestah, pa še zapustil ogromno škodo. Delavci so s tem imeli kar dovolj dela, da so ponovno vse uredili za vsakdanjo rabo. Veseli smo, da sonce spet pridobiva na moči, kajti cvetoča pomlad dreves in grmovja nam daje nov zagon za življenje, povrtnina pa potrebuje še vsaj nekaj tednov počitka.

Deževno je vreme, a zlata je Slovenija zaradi košarkarjev, ki so prvaki Evrope! Vsa Slovenija se veseli! Veselimo se tudi rojaki po svetu, še posebno iz Melbourna, od časa do časa marsikdo v teh letih spremlja šport vseh vrst, tudi košarko. Veliko število naših mladih se udejstvuje tega športa redno v šolah in kasneje v športnih klubih. ČESTITKE SLOVENIJA!

Kratek opis nedeljskega srečanja ali obiska katedrale sv. Patrika v Melbournu v nedeljo 27. avgusta ob 2. uri popoldne. Že pri sv. maši v Kew-ju ob 10. uri dopoldne je p. Ciril Božič spregovoril in vabil tisto nedeljo popoldne k čim večjemu obisku sv. maše narodov. Ob drugi uri popoldne je bila najprej molitev rožnega venca, zatem je sledila sveta maša s somaševanjem izseljenskih duhovnikov. Desna roka zlatomašniku nadškofu Denisu J. Hartu je bil naš pater Ciril. Obogatele in polepšale smo sveto mašo žene v slovenskih narodnih nošah: Anna Marija Cek, Angelca Vedez, Angelca Pouh, Marta Krenos, Vera Brne in Meta Lenarčič. Pogled na skupino je bil čudovit, seveda so bile druge narodnosti tudi v svojih nošah - slika je bila enkratna! Med drugim je zlatomašnika nagovoril naš p. Ciril, se zahvalil za vse delo in spoštovanje in nazadnje tudi dva tedna obiska, katerega je nadškof Denis J. Hart doživel letos v Sloveniji. Od slovesu se je nadškof zahvalil: for truly memorable experience, one witch was grace-to the celebration of my Golden Jubilee!

Slomškova šola v cerkvenem središču v Kew še vedno lepo napreduje. Učiteljica Julie Bogovič je zelo zadovoljna z učenci, kajti vsaj enkrat na mesec se vsi učenci – več razredov skupaj, dobijo pri slovenskem pouku. Učijo se pisati, brati, prepevati in plesati. Vsako večjo prireditev na odru spodaj v cerkveni dvorani sv. bratov Cirila in Metoda polepšajo otroci s pesmijo in tudi plesom v narodnih nošah.

Za »očetovski praznik«, ki ga praznujemo prvo nedeljo v mesecu septembru, najprvo pozdravijo svoje očete, stare očete, povedo odlomke njihovega veselega dne v družini in s plesom v narodnih nošah se veselo popoldne zaključi. Proti koncu leta se tudi lepo zahvalijo učiteljici Julie Bogovič, magistri Veroniki Smrdelj in p. Cirilu Božiču in osebju za celoletno delovanje in druženje v slovenski skupnosti. Isto popoldne vedno pripravi društvo sv. Eme bogato kosilo za očete, stare očete s srečelovom za naj-naj očeta ali starega očeta! Z odra odmeva vesela glasba, plesi pridnih šolarjev in zahvala p. Cirila vsem, ki so se udeležili tega popoldneva.

Slovenska skupnost v Melbournu postaja starejša, mladi bolj malo prihajajo v društva, kar se tudi z leti vse več opaža. Seveda še vedno prihajamo ob posebnih priložnostih vsak na svoje društvo, srečanja s prijatelji in znanci, pa le ni tako, kot je bilo pred leti. Leta se nam vsem pišejo, nekaterim že kar krepko čez 80 let, z veseljem povedano, pa še vedno z žilico po domači družbi, glasbi in hrani. Še vedno se zavrtimo ob domači polki ali valčku. Ta slovenska dota gre in bo šla z nami v grob. Dobro se že kar nekaj časa pozna, koliko so nam leta prinesla ali prizanesla. Kakor si srčno želimo, da bi se nam mladi pridružili, se to ne bo zgodilo. Nihče ne razume, koliko našega časa smo mi, posebno člani, darovali časa za to skupno dobro. Dokler bom naša generacijo delala in skrbela za to dobro, bo še šlo, za tem bo prepuščeno mlajšim z željo za nadaljevanje, odgovora temu pa nihče do zdaj, še ne ve.

Postaje križevega pota v Woodfordu
Postaje križevega pota v Woodfordu

Pred koncem naj še dodam naše skupno vsakoletno potovanje - ROMANJE V MARIAN VALLEY V QUEENSLAND! Slovenska skupnost iz Južne Avstralije: Adelaide, Victorije, Versko središče Kew, NSW Sydney in rojaki iz Queenslanda, smo se srečali in preživeli pet čudovitih dni v skupni družbi pri romanju v Marian Valley. Vsi, ki smo bili veseli tega potovanja, moram priznati, da smo se imeli zelo lepo. Kaj pa vreme, boste vprašali. Ves čas brez oblačka! Sama narava potrebuje dežja, kajti po deželi se že občuti suša.

V skupni družbi p.Cirila Božiča, Marije Anžič in p. Darka iz Sydneya smo se lepo pozdravili. V hotelu smo se namestili in že po dobri večerji tudi zahvalili za srečen prihod in veselo srečanje s prijatelji. Naslednji dan, 8. septembra, smo križarili z ladjo in si ogledali mesto malo bolj od blizu in daleč in kasneje imeli sv. mašo v Surfers Paradise, ker je bil tisti dan praznik Marijinega rojstva, mali šmaren.

P. Darko, Mirko Cuderman in p. Ciril v Woodfordu
P. Darko, Mirko Cuderman in p. Ciril v Woodfordu

V soboto že ob 9. uri je bil odhod z avtobusom za Marian Valley, kjer je bila ob 11. uri romarska maša, nato med procesijo k naši kapelici Marije Pomagaj pete litanije Matere Božje. Vsa slovesnost je bila enkratna, vsi romarji iz vseh štirih glavnih mest Avstralije smo peli in molili na čast Mariji Pomagaj. Po končani slovesnosti je sledilo domače pripravljeno kosilo, katerega so pripravile gospodinje ob vodstvu Marte in Jožeta Gjerek, njune družine in sodelavcev. Prisrčna zahvala vsem, ki so nas tako lepo in prijazno postregli.

V nedeljo ob 9. uri dopoldne smo se že odpeljal proti Brisbanu in naprej do malega podeželskega mesta Woodford, kjer smo imeli ob 11.30 dopoldne sv. mašo v cerkvi St. Mary ter zatem ogledom parka. Ta park je bil obdan z drevesi evkalipta, čudovitim kipom 'Jezus na križu' in križevega pota, prav tako pritrjenih na drevesih. Nekaj neverjetnega in z ročnim delom dokazanim, kaj vse se naredi, če je čas in dobra volja. Sama sv. maša je bila zgoraj v leseni hiši, ki v ta namen služi že mnogo let. Spodaj pod cerkvijo v domače pripravljenem prostoru, vodijo domačini skupna srečanja. Tokrat so nas izredno lepo sprejeli, predstavili delovanje in druženje te maloštevilne slovenske skupnosti in postregli z okusnim kosilom in še sladico. Vsi skupaj smo nazdravili za zdravje, morebiti še naslednjega srečanja tam ali tukaj v Melbournu. Družba podeželja še vedno živi po domače, se druži in uživa v domačem krogu skupaj z avstralskimi prijatelji.

Vse to in še več nam bo vsem ostalo v srcih druženja z domačimi in domačini Avstralije! Hvala vsem za prijateljstvo in lepo srečanje ter nasvidenje naslednje leto, če bomo pri zdravju! Hvala p. Cirilu Božiču, Mariji Anžič in p. Darku iz Sydneya za vso lepoto in doživetje romanja in skupnega druženja slovenskih rojakov širom Avstralije.


Ne spreglejte: