Pahor za Radio Ognjišče: Kar delam, jim ni prav
| 15.09.2017, 18:45
Ob državnem prazniku, s katerim se spominjamo vrnitve Primorske, smo v Mozaiku dneva predvajali pogovor s predsednikom republike Borutom Pahorjem. Odgovarjal je na vprašanja o opravljenem delu, odlikovanjih in tudi o procesu sprave.
Arbitražni sporazum bo uveljavljen takrat, ko bodo med sosednjima državama vladali prijateljski in zaupanja vredni odnosi, je uvodoma dejal Pahor in dodal, da v nasprotnem primeru meje ni mogoče določiti. Obe strani, še posebej slovensko, je pozval, naj se odrečeta sleherni izjavi ali ukrepanju, ki bi te odnose poslabšala. »To nam ne koristi. Mi imamo na svoji strani mednarodno pravo. Imamo tudi večji del mednarodne politike, v našem interesu je, da izpademo dobri fantje, ki jim je vredno zaupati mir, varnost in tudi to, da bodo dosegli določitev meje po mirni poti,« je dejal. Prepričan je, da bo meja nekega dne dokončno določena, a ne verjame, da že v šestih mesecev, torej roku, ki ga je za implementacijo odločbe določilo arbitražno sodišče.
Na vprašanje, kaj mu pomeni sprava, je Pahor dejal, da gre v tem primeru za stanje duha. »Sprava mi pomeni sožitje, spoštovanje in odpuščanje ter vse tisto, kar nam omogoča, da živimo skupaj naprej - ne glede na velike razlike med nami, še posebej, če so povzročile zlo.
Obisk in pogovor pri papežu Frančišku v Vatikanu je ocenil kot zelo iskren, tema je bila sprava v širšem kontekstu, ne samo v Sloveniji. »Po 71 letih je Slovenija naredila neke geste, ki jih prej ni bila sposobna. In on je to postavil v kontekst regije. Kot veste, je pred časom obiskal Bosno in na licu mesta videl, kako strašno je še vedno nezaupanje med narodi, ki živijo skupaj, in kako potrebna je sprava kot pogoj, da bi ta država živela. Rekel je, da bi med obiskom v Sloveniji spravo postavil v širši kontekst,« je dejal Pahor, ki osebno meni, da bi sveti oče Slovenijo lahko obiskal prihodnje leto. Opozoril je še, da če pride do razkola naroda v najusodnejših trenutkih njegovega razvoja, lahko to pomeni hude posledice za ljudi. »Med drugo svetovno vojno smo se Slovenci razklali. To je bila osvobodilna vojna. Bila je tudi državljanska vojna. Zato je bilo potem pol stoletja, predvsem zaradi enopartijskega sistema, težko zaceliti rane. Zdaj se mi zdi, da se to dogaja. Vendar moramo na to opomniti nove generacije, da prepiri v 21. stoletju ne bi pripeljali do takega razkola, da bi ponovili to grenko izkušnjo iz prejšnjega stoletja, ker imamo tudi eno spodbudno izkušnjo, to je osamosvojitev. Slovenci smo stopili skupaj - ne glede na razlike - in dosegli ustanovitev svoje države,« je povedal in podčrtal, da politični in globoki ideološki prepiri vodijo do razkola med narodom.
Naloga in privilegij predsednika republike je, da se osebno srečuje z ljudmi, je nadaljeval Pahor. »Jaz nisem naletel na neprijazne sprejeme. Pa sem domneval, da mogoče kje niso moji podporniki. Vendar se ljudje obnašajo zelo dostojno in pričakujejo, da se boste tudi vi,« je povedal in zavrnil kritike o tem, da dela premalo. »Ko moji kritiki rečejo, da nič ne delam, dejansko ne mislijo tako. Kar delam, jim ni prav. Zato so moji vneti kritiki, kajti če ne bi nič delal, jih to prav nič ne bi motilo. Kar delam, jih moti,« je dejal in nato spomnil na opravljene naloge imenovanja ustavnih sodnikov, predsednika računskega sodišča in njegovih namestnikov, varuhinje človekovih pravic, nekoliko manj zadovoljnem je s senatom KPK in nalogami, ki jih ima kot vrhovni poveljnik oboroženih sil.
»Kdo sem jaz, da bi zase trdil, da sem moralna avtoriteta? To mi lahko pripišete vi ali tisti, ki jim predstavljam zgled,« pa je odgovoril na vprašanje in kritike, ki jih je bil deležen ob napovedi kandidature, ko je dejal, da predsednik ni moralna avtoriteta.
Pahor je odgovarjal še na vprašanje o odlikovanjih, družini, obisku v Argentini in spomnil tudi na polemike ob blagoslovu podružnične šole na Polici pri Grosupljem. »Osebno vam moram reči, da jaz ne mislim, da je to preseganje tiste meje, ki jo ustava določa kot ločevanje vere in države,« je dejal.
