Nemški evangeličanski shod v Berlinu
Cerkev po svetu | 28.05.2017, 14:42 Marta Jerebič
V Berlinu je od srede do danes potekal 36. nemški evangeličanski shod, zadnji dan so se sicer sklepni dogodki preselili v 90 minut oddaljeni Wittenberg, mesto Martina Luthra. To je bila tudi osrednja slovesnost ob 500-letnici reformacije. Dogodkov se je udeležil tudi dr. Zvone Štrubelj, ki nam je poslal naslednje poročilo.
Od 24. do 28. maja 2017 je v Berlinu potekal jubilejni evangeličanski shod ob 500-letnici reformacije. Udeležilo se ga je 105.000 stalnih udeležencev, vsak dan pa do 10.000 dnevnih gostov, skupaj okrog 140.000. Tretjina je bila mladih. Berlin je v teh dneh zadihal svežino, ulice in trge so napolnili veseli in sproščeni obrazi, povsod je bilo slišati petje, prijateljske pogovore, molitve in romarsko vzdušje, ki ga je narekovalo geslo jubilejnega shoda iz prve Mojzesove knjige »Bog, vidiš me« (1Mz 16,13).
Berlin radi označujejo kot »brezbožno mesto«. V njem je le 27 procentov kristjanov. »In vendar«, je pri uvodnem bogoslužju pri Brandenburških vratih poudaril berlinski nadškof dr. Heiner Koch, »Bog nikoli ne izgine, ker rad prebiva med ljudmi. Gleda na nas s svojimi milostnimi, dobrotljivimi in usmiljenimi očmi«. Za dobrodošlica s strani katoliškega škofa, ki tesno in prijateljsko sodeluje z evangeličanskim deželnim škofom dr. Markusom Dröge-jem, je zazvenela kot napoved uspešnega festivala vere, praznika upanja in zaupanja.
Tako se je tudi zgodilo. Med odmevnejšimi tribunami je bilo četrtkovo srečanje (25.5.17) med bivšim ameriškim predsednikom Barokom Obamo in nemško kanclerko Angelo Merkel pri Brandenburših vratih. V pogovoru ob navzočnosti kakšnih 70 do 80.000-ih ljudi sta takorekoč odložila obleko dveh najbolj uspešnih svetovnih politikov in spregovorila o tem, kaj jima pomeni krščanska vera. Oba pripadata Evangeličanski cerkvi. Obama je svojo prvo predsedniško kandidaturo napovedal v cerkvi v Selim, v ZDA, Angela Merkel je hči protestantskega pastorja. Ob črpata moč iz Božje besede. Obama se je v zgodovino zapisal kot prvi afro-ameriški predsednik, vsem bodo ostale v spominu njegove spodbudne besede: »Yes, we can!«, Da, to lahko naredimo. Angela Merkel je prva ženska na odgovornem kanclerškem položaju Zvezde države Nemčije . Ko je begunska kriza dosegla višek, je izjavila: »Wir schaffen das«, to je: Zmogli bomo, odprimo vrata beguncem in priseljencem. V soočenju v Berlinu sta oba priznala, da »kategorična« »Yes, we can« in »Wir schaffen das« nista prinesla pričakovanih uspehov. Sta pa s tem, kot ugotavlja novinar Joachim Frank v nedeljski izdaji časopisa Berliner Zeitung (28.5.17), s tem jasno povedala, da oba črpata moč in pogum i krščanske vere. Trenutni križ, neuspeh, je lahko blagoslov za prihodnost, kot je bil Jezusov križ pogoj za odrešenje, vstajenje. Pokazala sta, da je duhovnost neuspeha lahko milost novega začetka.
Sprehodili bi se lahko po labirintu 2.473 prireditev, med katerimi je bilo kar 107 bibličnih katehez, 671 tematskih srečanj, 718 duhovnih prireditev in bogoslužij, 550 koncertov, vendar to v kratkem in strnjenem poročilu ni mogoče. Poročilo bom sklenil z nekaterimi ugotovitvami iz sobotne (27.5.17) tiskovne konference.
Katoliški, evangeličanki in ekumenski shodi Cerkve v Nemčiji želijo ustvariti vzdušje kulture dialoga in srečanja. V zadnjih letih taka srečanja ne morejo potekati brez perečih vprašanj begunske problematike. V Berlinu je bila ta tema močno prisotna. Jubilejni evangeličanski shod ob 500-letnici reformacije je želel pospešiti ekumenski dialog in pokazati na nujnost medverskega in interreligijska dialoga.
Na shod v Berlin je bil povabljen tudi priznani egipčanski sunitski učenjak in imam Ahmad al-Tayyet, ki ima v Egiptu tudi politično funkcijo in je obenem predstojnik univerze Al-Azhar v Kairu. Na javni tribuni se je pogovarjal z nemškim notranjim ministrom Thomasom de Mazièrom, v petek, 26. maja. Med pogovorom je prišla novica, da so teroristi blizu Kaira napadli avtobus koptskih kristjanov z izkupičkom 28 mrtvih in 20 ranjenih. Veliki imam Al-Tayyeb je napad ostro obsodil z besedami: »To niso ne muslimani, ne Egipčani. Teroristi pri nas ne napadajo samo kristjane, ampak tudi državo, ki jo poskušajo destabilizirati. Teror prihaja od hudiča in je sovražnik vsake religije. Sanjam o trenutkih, ko bo iz vseh zvonikov krščanskih cerkva in iz vseh minoretov mošej zazvenelo enotno sporočilo svetu: Ne in ne nasilju v imenu religije!«
Jubilejni evangeličanski shod ob 500-letnici reformacije, ki se je zgodil med bruatalnim terorističnim napadom v Machestru in napadom v Kairu, je potekal mirno, v sproščenem in prijateljskem vzdušju, kljub temu, da je strah, da bi se pri tako množični prireditvi kaj hudega vendarle lahko zgodilo, kot črn oblak lebdel na nebu nad Berlinom. Iz dneva v dan je bilo lepše vreme, pregnalo je oblake dvoma in strahu. Najlepše vreme je bilo v nedeljo, 28. maja 2017, ko se je jubilejni shod s slovesnim sklepnim bogoslužjem nadaljeval in sklenil v 90-km oddaljenem mestecu Wittenberg, kjer je pred 500 leti Martin Luther začel reformo.
Stari krščanski latisnki rek pravi: Ecclesia semper reformanda est, kar pomeni, da se mora Cerkev vedno prenavljati. Prenavlja se iz virov evangelija. Martin Luther bi bil danes, po 500-letih njegovega poskusa prenove iz svežih virov evangelija, zelo vesel okrožnice papeža Frančiška, ki ima tako preroški naslov: Veselje evangelija! Eno od veselih sporočil Jezusove blagoveseti je goreča prošnja: Da bi bili vsi eno, kakor sem jaz v Očetu in Oče v meni!
