Ljubljana, petek, 18. avgust 2017, 01:18

Vdan Cerkvi in svojemu narodu

Dr. Vinko Zwitter
Foto © Nedelja

"Ni poznal meja v miselnosti do naroda in narodov, spodbujal je široko razmišljanje, njemu je bila ideja nebeškosti bolj važna kot lokalne verske organiziranosti."

Audio posnetki:
%s1 / %s2

Na današnji dan pred 40-imi leti (3. maja leta 1977) je na Tešinji pri Št. Jakobu za vedno zaspal in odšel k svojemu Gospodu dr. Vinko Zwitter. Desetletja dolgo je bil steber in gonilna sila v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju koroških Slovencev.

Vinko Zwitter se je rodil 19. julij 1904 v kraju Drašče. Na Dunaju je končal študij na Visoki šoli za svetovno trgovino (1928). Leta 1941 je doktoriral iz trgovskih ved in 1951 opravil profesorski izpit za trgovske akademije.

V letih 1929−1941 je bil tajnik Slovenske krščansko-socialne zveze za Koroško, ki se je leta 1934 preimenovala v Slovensko prosvetno zvezo, v istem obdobju urednik ter od 1936-1938 tudi založnik in izdajatelj tednika Koroški Slovenec ter vodja slovenskega dijaškega doma v Celovcu; bil je ena osrednjih osebnosti slovenske manjšine na Koroškem. V letih 1941−1945 je bil v izgnanstvu, od 1946 pa profesor na trgovski šoli in trgovski akademiji v Celovcu.

Po koncu 2. svetovne vojne je bil tudi eden od podpredsednikov Pokrajinskega odbora OF, po izključitvi iz OF 1947 pa je vodil obnavljanje katoliških organizacij koroških Slovencev; bil je tudi med ustanovitelji celovške MD, od 1949-1956 pa urednik revije Družina in dom.

Po 2. vatikanskem koncilu je postal vodilni slovenski laik v katoliških organizacijah ter je posebej deloval med izobraženci. V obdobju 1965-1977 je bil prvi predsednik slovenskega Katoliškega delovnega odbora Katoliške akcije na Koroškem. Sodeloval je tudi pri nastajanju Kmečke gospodarske zveze (1959-1964 njen tajnik) in bil med pobudniki za ustanovitev slovenske kmečke šole v Tinjah. Članke je objavljal v slovenskih koroških časopisih ter veliko nastopal v slovenskih oddajah celovškega radia. (vir: wikipedia)

Ob letošnji pomembni obletnici so njemu posvetili novoletno srečanje v domu prosvete Sodalitas v Tinjah na avstrijskem Koroškem 7. in 8. januarja 2017.

O Vinku Zwitterju je spregovorila podpredsednica Katoliške akcije Marija Gruškovnjak. Med drugim je dejala: "Izpod njegovega peresa nastane veliko člankov za Koroškega Slovenca. Na prvi strani tednika analizira svetovno in koroško dogajanje in na straneh za Našo prosveto z vso njemu lastno vnemo vzgaja, bodri in podpira kulturno prosvetno delo na podeželju. Vsi ti članki izražajo njegovo povezanost s preprostim človekom, ki se je na podeželju trudil za obstoj slovenske besede in pesmi."

Gruškovnjakova je naglasila, da je za koroške Slovence najpomembnejša dediščina dr. Zwittra vodenje slovenskega dela Katoliške akcije s pripravami na škofijsko sinodo 1971/72: "Njegova dediščina je velika, pred več kot štiridesetimi leti je načrtoval, nakazoval pot, po kateri lahko danes tako jasno stopamo."

Člani Zwitterjeve družine

Na novoletnem srečanju v Tinjah je bila tudi okrogla miza s člani Zwittrove družine. Pri njej so sodelovali Zdravko Zwitter, Janja Zikulnig, Ivana Kampuš, Mila Vuga in Majki Šikoronja (od leve proti desni). Prisoten je bil tudi Janko Zwitter, ki pa ni sodeloval. (foto: Nedelja)

Povedali so, kako so doživljali dr. Zwittra kot očeta in kulturnika. Ivana je svojega očeta v enem stavku opisala kot človeka med svojim bogatim delovanjem in redkim časom za družino. Ko je prišel domov, je imel v rokah polno aktovko različnih stvari, je povedala. "Kot da je odgovoren za vse, se je zdelo." A znal je odložiti torbo. Vsaj začasno. Milica je družinsko življenje doživljala kot kraj neizmerne topline. Največ topline je prihajalo od mame, "oče pa nam je dajal trdnost in dobro smo se počutili v njegovem zavetju." Marija, najmlajša od otrok, si je od očeta, "ki je bil zame eden najbolj poštenih ljudi," zapomnila naslednji nauk: "Pazi se politike, to je nekaj zelo nehvaležnega." Janja je dejala, da je treba, če se govori o očetu, vedno govoriti tudi o mami, "do katere je imel izredno nežen odnos in se ne spomnim, da bi kdaj nanjo zakričal." Oče si je od otrok želel, "da bi postali pošteni ljudje in da bi to, kar delamo, delali z vso odgovornostjo." Zdravko je očeta nekajkrat srečal tudi na Plešivcu, kamor je prišel predavat slovenskim dijakom. Spomnil se je tudi, kako je oče na sestanku za študente v Slovenjem Plajberku predlagal, "da začnemo z enim listom." Ta list je dobil ime Kres. (vir: Nedelja)

V soboto, 6. maja 2017, ob 17. uri bo spominska maša v Št. Jakobu. Tako se bodo z molitvijo zahvalili za začrtano pot, ki jo je pripravil rojakom na avstrijskem Koroškem, da lahko po njej stopajo kot skupnost.

Ne spreglejte: