Marjan BuničMarjan Bunič
Andrej NovljanAndrej Novljan
Marta JerebičMarta Jerebič

Kaj nam sporoča Marija?

Slovenija | 30.05.2017, 14:43 Marjana Debevec

Počasi se izteka mesec maj, Marijin mesec. Tokrat ga niso zaznamovale le nam Slovencem tako ljube šmarnice, ampak je bilo o Mariji moč slišati skoraj na vsakem koraku: letos obhajamo 300-letnico kronanja podobe Svetogorske Matere Božje, vesoljna Cerkev praznuje 100. obletnico prikazovanj v Fatimi, zaradi česar je to veliko romarsko središče obiskal tudi papež Frančišek in za svetnika razglasil mala vidca; na povabilo rektorja španskega Marijinega svetišča Torreciudad je kopija milostne podobe Marije Pomagaj poromala v Španijo. Posebnost omenjenega svetišča je kapela Marijinega češčenja, v kateri je shranjenih preko 300 replik različnih upodobitev Marije s celega sveta.

Cerkveno javnost pa je dodobra razburkal tudi papež Frančišek, ko je v pogovoru z novinarji dejal, da si ne predstavlja Marije kot poštnega uradnika, ki napove, kdaj se bo prikazala, ampak bolj kot Jezusovo in našo mater. Kljub temu Frančišek pravi, da se duhovnih in pastoralnih dejstev ne da zanikati: “Ljudje gredo tja in se spreobrnejo.”

Tokrat pa ni bilo prvič, da je papež omenil Medžugorje. Vendar pa je sedaj tudi pojasnil svoja stališča in prvič javno spregovoril o izsledkih komisije, ki jo vodil kardinal Camillo Ruini, za preučevanje prikazovanj v Medžugorju pa jo je ustanovil papež Benedikt XVI.

Omenjena preiskovalna komisija naj bi po pisanju uglednega vatikanista in urednika spletnega portala Vatican insider Andrea Torniellija potrdila prvih sedem prikazovanj Marije v Medžugorju v letu 1981. Od članov komisije jih je 13 glasovalo za, po eden pa je bil proti in vzdržan. Prikazovanja po 3. juliju 1981 pa so postavili pod veliki vprašaj in sicer zaradi sporov med lokalnim škofom in frančiškani ter tega, da so prikazovanja vnaprej najavljena in programirana za vsakega vidca posebej. Prikazovanja so se namreč nadaljevala čeprav so vidci že napovedali, da se bodo končala.

Tornielli piše tudi o tem, da do omenjenega poročila obstaja precejšen odpor Kongreagcije za nauk vere. Papež je zato želel, da mnenja komisije pošljejo njemu osebno in ne komisiji, katere prefekt je po pisanju Domovine nasprotnik medžugorskega pojava. Obenem pa je papež imenoval poljskega kardinala Henryka Hoserja kot posebnega odposlanca za Medžugorje, ki naj bi poskrbel predvsem za pastoralni vidik številnih romarjev, ki prihajajo v ta hercegovski kraj.

To so bila vsaj v glavnem področja, o katerih so poročali mediji v povezavi z Marijo.

Ljudje se radi sprašujemo o skrivnostih stvareh, zanimajo nas nadnaravni pojavi, pozabljamo pa, kako je Marija pravzaprav naravna – bila je ena izmed nas: dekle, zaročenka, žena, mati, vdova. Njena veličina pa je v tem, da je vse to živela v neskončni predanosti Božji volji in predvsem v tem, da je postala Božja Mati. Nobena ženska na svetu ni imela takšne časti. In vendar Marija ostaja predvsem Mati.

To dokazuje s svojimi prikazovanji, s svojimi spodbudami k molitvi in spreobrnjenju, saj ve, da bomo njeni otroci le tako našli pravo smer v življenju in bomo le tako zares srečni. Zato so kraji njenih prikazovanj vrelci milosti za romarje. A ne le ti.

Pogosto pozabljamo na tisto orožje, kakor se je izrazil papež Janez Pavel II.,s katerim nas je opremila Marija: molitev rožnega venca. Statistike kažejo, da ga Slovenci vedno manj molimo. Kot za vse drugo, tudi za molitev nimamo časa. Pa res nimamo petnajst minut časa na dan? Priznam, da je za molitev vedno potrebna odločitev, vendar pa že medtem ko moliš čutiš, kako se vate vrača mir, dogodke in obveznosti, ki te čakajo, vidiš v novi luči, vse in ves svet polagaš pred Marijine in Jezusove noge.

Kaj lepšega bi lahko naredili? In k temu nas Marija vabi ne le v njenih mesecih – maju in oktobru – ampak vsak dan. Tako nas bo preko skrivnosti, ki jih premišljujemo med molitvijo rožnega venca, oblikovala po sebi. Mislim, da njena želja ni toliko v tem, da bi jo častili, ampak predvsem, da bi jo posnemali v njeni krotkosti in moči, ponižnosti in vztrajnosti, zvestobi in ljubezni. Tako bomo njene roke v tem svetu, ki ga pretresa vsake vrste nasilja; ne le vojne, ampak tudi nasilja, včasih prikritega, med nami.

Naj nam Marija pomaga prinašati njeno blagost v vse odnose in tako razgrniti njen plašč na svet.

Slovenija, Svet, Cerkev na Slovenskem, Cerkev po svetu, Papež in Sveti sedež
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.