Ljubljana, sobota, 29. april 2017, 03:38

Oče združene Evrope Konrad Adenauer je izhajal iz krščanskih korenin

Konrad Adenauer
Foto © splet
%s1 / %s2

Na današnji dan pred 50. leti je umrl prvi kancler Zvezne republike Nemčije Konrad Ádenauer. Bil je krščanski demokrat. Državo je vodil od leta 1949 do 1963. V tem času je dosegel od zaveznikov državno suverenost in vključitev v zahodni zavezniški sestav.

Konrad Adenauer je vedno poudarjal, da mu je Cerkev dala mu je moč, da je obvladoval strah pred grožnjami prihodnosti. Spomnimo, da je bil to čas po drugi svetovni vojni, ko je Nemčija iskala svoje mesto v Evropi. Seznanil se je z dvema okrožnicama družbenega nauka Cerkve. Iz tega je izhajal tudi njegov kanclerski program, v katerem je zatrdil, da bosta vse njihovo delovanje navdihovala duh zahodne krščanske civilizacije in spoštovanje človekovih pravic ter dostojanstva. Zastavil si je cilj vključitev Nemčije v zahodni svet, da bi postala tretja evropska vojna nemogoča.

V tistih letih je srečal državnike z enakimi idejami De Gasperija in Schumana, ki sta skupaj z njim postala očeta nove Evrope. Adenaurjeva odločitev za evropsko integracijo, utemeljena na krščanski veri, je slonela na ugotovitvi, da nacionalne države niso več sposobne jamčiti svojim državljanom blaginje in varnosti.

Imel je tudi zelo visoko zavest o dostojanstvu kristjana. Leta 1956 je tako dejal: »Biti kristjan je nekaj tako velikega, tako težkega, da bi morali biti zelo ponižni in bi se morali zadovoljiti z besedami: prizadevamo si, da bi bili kristjani.«

Njegovo delo je cenil tudi papež Pavel VI., ki mu je med avdienco leta 1963 dejal, da je bilo njegovo delo zelo blagoslovljeno. Konrad Adenauer je mirno umrl 19. aprila 1967, v starosti 91. let.

Sicer pa so bili vsi ključni ustanovni očetje današnje Evropske unije globoko verni in so izhajali iz krščanske demokracije. Ni naključje torej, da je eden od “očetov Evrope” Robert Schuman, nekdanji predsednik francoske vlade in Evropskega parlamenta, med kandidati za blaženega in za svetnika. Tudi simboli združevanja izražajo krščansko podstat.

Evropska zastava
Evropska zastava

Evropska zastava je sestavljena iz dvanajstih zvezd na modri podlagi, kar izhaja iz Marijinega venca. Kot je ob različnih priložnostih dejal oblikovalec zastave Arsene Heitz, slikar, kristjan in velik častilec Device Marije, modra barva predstavlja nebo, zvezde pa deviško čistost. Ob predstavitvi osnutka zastave leta 1955 Heitz zaradi morebitnih konfliktov ni omenjal verskega izvora, temveč je 12 zvezd predstavil kot simbol polnosti, kar danes velja za uradno razlago. In sicer, da zvezde predstavljajo “popolnost, celovitost in enotnost”.

Ne spreglejte: