Ljubljanski in mariborski nadškof ob veliki noči povabila, da svoje življenje naslonimo na Gospoda

| 16.04.2017, 09:30

Ljubljanski nadškof Stanislav Zore, ki je tako kot koprski škof Jurij Bizjak sinoči odraslim katehumeom podelil podelili zakramente uvajanja v krščanstvo, ki so krst, obhajilo in birma, je danes slovesno somaševanje prav tako vodil v ljubljanski stolnici sv. Nikolaja. Dejal je, da dokler ne bomo doživeli in sprejeli Gospodove ljubezni, toliko časa ne bomo mogli biti prave priče Jezusovega vstajenja in življenja. Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl pa je v Slomškovi stolnici med jutranjo sveto mašo dejal, da je vstali Gospod z nami na poteh življenja, kot znamenje upanja, kot novi človek, ki v naš svet prinaša tisto, kar najbolj potrebujemo, upanje, da bo na koncu slavilo zmago vse kar je dobro.

Ljubljanski nadškof in predsednik Slovenske škofovske konference Zore je v do zadnjega kotička polni stolnici uvodoma opisal velikonočno skrivnost in spomnil, da so Marija, Peter in Janez, ki so slišali veliko Jezusovih besed od petka do nedelje že pozabili, da je napovedal vstajenje. »Trpljenje je bilo tako resnično in grob tako prepričljivo dokončen, da nikomur ni prišlo na misel vstajenje,« je dejal in nadaljeval, da vse to močno nagovarja tudi nas. Ali smo mi danes priče evangelija, priče vstajenja, priče živega Jezusa Kristusa, se je vprašal ljubljanski nadškof Zore in opisal prizor, ki mu je bil priča, ko je ob prisotnosti množice nekdo na Tromostovju pretepal človeka. Najprej se ni nihče zganil, nato pa se je na kolesu pojavil mlad človek in se takoj zapeljal v sredo kroga in zgolj z besedami ustavil pretepanje. »Je bil ta mladenič kristjan? Ne vem. Je bil kristjan tisti, ki je brcal? Ne vem. Je bil kristjan tisti, ki je ležal na tleh? Tudi ne vem. Bojim pa se, da je bil kak kristjan med tistimi, ki so stali v krogu in niso naredili nič. Bili so gledalci dogajanja,« je dejal in nadaljeval, če nismo sposobni, če nismo pripravljeni zakričati na trgu, ob očitnem nasilju, kako bomo zakričali ob sistemskih kršitvah dostojanstva človeka, za katerega je Jezus umrl in vstal. »Če se ob takih dogodkih spremenimo v gledalce, se bomo ob bolj pretanjenih teptanjih dostojanstva spremenili v zagovornike in sodelavce pri postopkih, ki razčlovečujejo človeka,« je poudaril nadškof Zore, ki je med sinočnjo vigilijo še dejal: »Brez Jezusa Kristusa in njegove velikonočne luči smo sposobni drug drugega izkoriščati glede na svoje lastne interese in načrte. Brez Jezusa je človek ob meni bodisi moj prijatelj ali moj sovražnik. Brez Jezusa je človek ob meni lahko zgolj nekdo, ki mi bo koristil pri uresničevanju mojih načrtov in izpolnjevanju pričakovanj. Brez Jezusa Kristusa sem namreč v ospredju ali v središču jaz. Vse se vrti okoli tega jaza, ki je zagledan sam vase, čeprav ne sam sebi zadosten in potrebuje druge, da bi uresničeval samega sebe in dosegal polnost samega sebe, kar se mu sicer vedno znova odmika, istočasno pa drugim ne prizna njihove vloge v svojem življenju.«

Nadškof metropolit Cvikl je zjutraj pred sveto mašo vodil vstajensko procesijo po Slomškovem trgu potem pa v stolnici v nagovoru po evangeliju dejal, da je božja beseda velikonočnega jutra polna radosti ob dejstvu, da je grob prazen, da je kamen, ki je zapiral grob, zdaj odvaljen, rimska straža in oblast in judovski veliki duhovniki so brez besed. Ob Kristusovem vstajenju žene postanejo prve prinašalke vesele novice odrešenja, je dejal nadškof Cvikl in dodal, da Jezusovo zmagoslavje pomeni naše vstajanje »iz greha in smrti«. »Če smo prej gradili na sebi, sedaj želimo svoje življenje »nasloniti na Gospoda«. To pa je čisti in zastonjski dar za vsakega izmed nas, ko lahko iz naše človeške ujetosti zaživimo novo življenje,« je dejal in ponovil besede, da je Gospod vstal. »Praznovanje velike noči je vabilo vsakemu od nas, da iščemo sledi Vstalega Gospoda med nami. To pomeni iskati znamenja upanja, ki so močnejša od pesimizma, s katerim se soočamo vsak dan, močnejša od nasilja, ki je vse prevečkrat prisotno med nami, močnejša od sovraštva, ki nas deli na ene in druge, namesto, da bi iskali to, kar nas povezuje, nam vliva upanje in nam kaže pot v lepši jutri. Takih pričevalcev upanja je med nami veliko, a na žalost o njih ne govorimo. Prve strani časopisov in poročil polnijo slabe novice, ki se dobro prodajo, kajti z njimi se da ljudi manipulirati, ustrahovati in usmerjati. Velika noč nam govori, da je logika tega sveta premagana,« je dejal nadškof Cvikl.