Tomaževo nagrado prejel lanskoletni novomašnik dr. Janez Jurij Arnež
Cerkev na Slovenskem Petra Stopar
Na Teološki fakulteti v Ljubljani so včeraj pripravili tradicionalno Tomaževo proslavo, na kateri so poleg diplomskih in magistrskih listin podelili Tomaževo nagrado. Prejemnik slednje je letos duhovnik v izseljenstvu, ameriški Slovenec, dr. Janez Jurij Arnež.
Dobrodošlico vsem udeležencem na Tomaževi proslavi Teološke fakultete Univerze v Ljubljani je izrekel dekan fakultete izr. prof. dr. Robert Petkovšek, ki se je zahvalil trudu 260 diplomatov in diplomantk. Letos jih je bilo toliko tudi zaradi dejstva, da se je končal rok za dokončanje študija za pred-bolonjske študente in študentke. Na akademiji je bil tudi rektor Univerze v Ljubljani prof. dr. Ivan Svetlik, ki se je zahvalil fakulteti, »ki ima letos obilno žetev« in zagotovil podporo države pri njenem nadaljnjem razvoju. Prof. dr. Marko Jesenšek, prorektor Univerze v Mariboru, je v svojem pozdravnem nagovoru izrazil veselje ob prihodu na proslavo, »ki se seli iz svojih standardnih prostorov na fakulteti v Unionsko dvorano, kar pomeni, da je študij, ki so si ga izbrali diplomanti, atraktiven in perspektiven«. Proslave so se udeležili tudi predstavniki tujih teoloških fakultet, kot osrednji slavnostni govornik pa je na akademiji nastopil frančiškan doc. dr. Miran Špelič. Naslov njegovega predavanja je bil »Abeceda cerkvenih očetov«. Menil je, da je patrologija – veda o cerkvenih očetih – »abeceda teologije«.
Sledila je podelitev diplomskih listin tako diplomantom in diplomantkam Teološke fakultete v Ljubljani kot Mariboru. Komisija je za najboljše magistrsko delo letos razglasila delo študenta enovitega magistrskega programa teologija dr. Johna Georgea Arneža (Janez Jurij Arnež), novomašnika v izseljenstvu, leta 1963 rojenega Slovenca iz New Yorka, ki se je šolal na več ameriških univerzah in tam tudi predaval. Njegov mentor ob magistrskem delu je bil izr. prof. dr. Branko Klun.
Naslov magistrskega dela je »Scientistični ateizem ter kritika njegovih postavk in argumentov«. Kot je povedal predsednik komisije prof. dr. Stanko Gerjolj, so se v zadnjem desetletju okrepile težnje t. i. novega ateizma, »da bi z opiranjem na znanstveni svetovni nazor pokazal nevzdržnost religioznih prepričanj in prispeval k širjenju ateizma«. Arnež, ki ima za seboj znanstveno kariero in »posledično odlično poznavanje znanosti, si je za cilj svoje magistrske naloge zadal pregled te diskusije in poseben poudarek namenil poglobljeni obravnavi problematičnih postavk scientizma, ki svoje sklicevanje na znanstveno metodo in implicitni naturalizem neupravičeno razširi na vsa področja stvarnosti«.
Avtor po navedbah komisije v svojem delu »na razumljiv način predstavi zahtevne teme, vključi široko paleto mislecev in uspešno pokaže, da med religijo in znanostjo ne prihaja do konfliktov, če naravoslovna znanost spoštuje meje, ki so ji postavljene s strani znanstvene metode«. Zato magistrsko delo predstavlja pomemben prispevek k poznavanju sodobnega dialoga med religijo in znanostjo na Slovenskem.
Študentski svet fakultete je podelil priznanja najboljšemu profesorju, asistentu in strokovnemu sodelavcu v minulem akademskem letu. To so postali doc. dr. Mateja Cvetek, dr. Samo Skralovnik in Miha Pate.
