Kompromis je korak nazaj

Slovenci po svetu | 10.02.2017, 21:28 Matjaž Merljak

Predstavniki koalicijskih strank, socialdemokratske stranke (SPÖ), ljudske stranke (ÖVP) in zelenih so v petek, 10. februarja 2017, predstavili izsledke dogovora o besedilu nove deželne ustave. Novi usklajeni predlog se opira na zvezno ustavo. Rudi Vouk in Nanti Olip sta nad kompromisom razočarana.

7. člen deželne ustave bodo dopolnili z besedilom, ki se bo nanašal na 8. člen zvezne ustave. Ta sicer ne omenja le slovenske skupnosti, temveč govori o jezikovni in kulturni raznolikosti Avstrije. Omenja avtohtone narodne skupnosti v Avstriji in dodaja, da je treba spoštovati in negovati njihovo kulturo in jezik. Koalicija pa se je strinjala tudi, da bodo ohranili omembo slovenske skupnosti.

Odvetnik Rudi Vouk, tajnik Društva slovenskih pravnikov, je po poročanju slovenskega uredništva ORF, v izjavi zapisal, da kompromis pomeni korak nazaj. Novo besedilo uvaja nemški jezik kot edini deželni jezik, za narodno skupnost pa poudarja, da je manjšina. Niti pojem „narodna skupnost“ ne pride do veljave. Torej po tem takem ni drugega deželnega jezika, pogreša prostovoljno hoteno priznanje slovenski narodni skupnosti. Da "skrb dežele velja vsem sodeželanom v enaki meri“, je po mnenju Vouka prav tako samoumevno. Ob tem zaznava, da niso več omenjene občine. Če izsledek bere kot pravnik, pride do zaključka, da so spet enkrat uveljavili svoje mnenje nacionalisti.

Poslanka Zelenih Zalka Kuchling je za STA pohvalila deželnega glavarja avstrijske Koroške Petra Kaiserja iz vrst socialdemokratov, saj je našel spreten in pameten kompromis. Po njenem mnenju se je znašel, ko je v 5. člen deželne ustave dodal, da je deželni jezik nemščina, saj je bila to že prej, in da so zato na kompromis pristali tudi pri Ljudski stranki. Poslevodečega podpredsednika Narodnega sveta koroških Slovencev Nantija Olipa pa je zmotilo ravno uvajanje nemščine kot uradnega jezika na avstrijskem Koroškem, slovenščina pa kot uradni jezik ostala omejena na "tisto minimalno območje, ki je omenjeno v ustavnem zakonu"."Velik met, kar se tiče narodne skupnosti to ni," je dejal Olip za STA o kompromisu in razočarano dodal, da jih niso vključili v pogajanja. Pričakovali so, da bo avstrijska Koroška priznala narodno skupnost in se ne bo posluževala pomožnega člena iz zvezne ustave, saj je bil ta že tako ali tako veljaven."Skrajni čas je, da tudi dežela Koroška reče, lepo je, da je ta narodna skupnost tu," je dejal Olip in upal, da bodo skupnost sami od sebe zapisali v deželno ustavo in se ne bodo naslanjali na zvezno.

Po njegovem mnenju je šlo za način "vzemi ali pusti" in je skeptičen, ali bo predlog reforme ustave sprejet. Olip je sicer dodal, da po spremembi ustave le še dežela skrbi za dobrobit narodne skupnosti. V prejšnjem zapisu ustave so bile namreč k temu zavezane tudi vse občine na avstrijskem Koroškem. To po njegovem zdaj pomeni, da bodo imele občine proste roke pri obravnavanju in sodelovanju s slovensko narodno skupnostjo.

Prihodnji teden se konča rok za pripombe na predlog reforme deželne ustave, nato pa sledi razprava v pododboru deželnega zbora. Kot je povedala Kuchlingova, naj bi bila reforma deželne ustave najkasneje do konca junija sprejeta tudi v deželnem zboru.