Naredimo iz valentinovega festival nežnosti!

Naš pogled | 14.02.2017, 14:30 Marta Jerebič

Na valentinovo ne morem mimo tega praznika zaljubljencev, kot se je god sv. Valentina pod vplivom angleških in francoskih navad uveljavil tudi pri nas. Dejstvo je, da svetnik je na koledarju, od nas pa je odvisno, kakšen pomen mu bomo dali in kako ga bomo praznovali. Menim, da bi morala tu svoje običaje prispevati tudi Cerkev.

Statistika kaže, da se je število cerkvenih porok pri nas od leta 2005 do leta 2015 zmanjšalo za 30 odstotkov, medtem ko se je število civilno sklenjenih porok dvignilo za približno 10 odstotkov. Iz tega izhaja, da mladi ne vidijo smisla v cerkveni poroki, ne vedo, kakšna vrednota je zakrament zakona. Kot je v nedavnem pogovoru za naš radio dejal predsednik cerkvenega sodišča v Ljubljani, dr. Andrej Saje, so ti podatki spodbuda za Cerkev, da išče nove poti za pripravo na zakon.

Te nove poti bi se morale pokazati tudi na valentinovo. Ponekod se že. V podružnični cerkvi sv. Valentina v Črnem Kalu na primer že več let škof daruje mašo in blagoslovi zaročence in zakonce. Letos se bodo zbrali v nedeljo 19. februarja. To je priložnost, da zaročenci, ki se šele bodo poročili, tudi prek prisotnosti že dlje časa poročenih zakoncev vidijo in razmišljajo o vrednoti zakramenta svetega zakona.

Včasih se v Cerkvi preveč poudarjajo negativne stvari, namesto da bi pokazali na lepoto zakonske zveze in tako pritegnili tiste, ki še oklevajo. Vilma in Dani Siter iz društva Družin in življenje pravita, da je treba krščanski zakon predstaviti tako, da bo vsak zahrepenel po njem.

Ko sem po internetu brskala za informacijami, kako Cerkve in krščanske skupnosti obeležujejo valentinovo, sem naletela na zanimive prispevke iz leta 2010, ko se je god sv. Valentina praznoval na nedeljo. Anglikanska Cerkev je za ta dan pripravila posebno bogoslužje, uglašeno na pomen zakonske zveze. Razlog je bil tudi v tem, da je v tistem letu zabeležila najnižjo raven v cerkvi sklenjenih porok v zadnjih sto letih. Zato je želela iz valentinovega narediti cerkveni festival, s katerim bi pare opogumila za poroko.

Vodja liturgične komisije je menil, da s tem poudarkom na zakonski zvezi Cerkve na valentinovo lahko ponudijo nekaj, kar je pomembno za stabilnost družbe. Cerkev mora izkoristiti običaje v svojo korist.

Zanimivo v tem prispevku je tudi, da je Anglikanska Cerkev ponudila konkretne romantične nasvete za valentinovo, ki niso rože in čokolada. Najlažje je namreč kupiti to dvoje in misliti, da si opravil. Anglikanska Cerkev na primer predlaga obisk kraja prvega zmenka. Med idejami poudarja tudi tole: »Kaj je bolj posebnega kot to, da greš v cerkev, kjer si se poročil in z bogoslužjem praznuješ svojo zakonsko zvezo?«

Kaj pa Katoliška Cerkev? Papež Frančišek je leta 2014 na valentinovo na trgu sv. Petra nagovoril 20.000 zaročencev. Med drugim jim je spregovoril o treh besedah: prosim, hvala, oprosti, ki jih večkrat predlaga zakoncem, tudi v apostolski spodbudi Radost ljubezni. Vendar pa mene bolj nagovarja neka druga beseda, ki jo Frančišek prav tako pogosto uporablja: nežnost. Ta beseda je skoraj pozabljena, a jo vsi potrebujemo. V svetu, ki je materialističen, grob in nasilen, v katerem samo hitimo in se nimamo časa zmeniti za drugega, ki trpi za srčno sklerozo, kot se je izrazil papež, potrebujemo revolucijo nežnosti.

Valentinovo je torej priložnost, da drugače praznujemo ljubezen. Niso potrebne rože ali čokolada, ki se je je v omari za miklavža in novo leto nabralo preveč. Veliko več bo vredno dejanje nežnosti. Naredimo torej iz valentinovega festival nežnosti. Dragi možje, ste slišali?