Nataša LičenNataša Ličen
Jaka KorenjakJaka Korenjak
Alen SalihovićAlen Salihović
Prihod kardinala Parolina v Cartageno. (foto: RV)
Prihod kardinala Parolina v Cartageno.

Konec 52-letne vojne v Kolumbiji?

Svet | 27.09.2016, 15:01

Predsednik Kolumbije Juan Manuel Santos je z vodjem levičarskih upornikov Rodrigom Londónom podpisal mirovni sporazum, o katerem so se pogajali kar štiri leta. Zgodovinski sporazum med vlado in uporniki, s katerim je končana najdlje trajajoča vojna na zahodni polobli, morajo v nedeljo potrditi še volivci na referendumu. Kolumbijci so po letih nasilja mirovnemu sporazumu zelo naklonjeni.

Podpis mirovnega sporazuma s pisalom, izdelanim iz naboja, uporabljenega v državljanski vojni, je simbolni začetek novega kolumbijskega obdobja. Dogodku je bilo navzočih približno 2500 povabljenih gostov, 15 tujih voditeljev, generalni sekretar ZN, ameriški državni sekretar John Kerry ter mnogi diplomati. V znamenje miru so se oblekli v belo. »Na svetu je ena vojna manj,« je ob podpisu dejal predsednik Santos, ki je Farc oziroma Revolucionarno oboroženo silo Kolumbije pohvalil za odločitev, da je naboje zamenjala za glasove in orožje za ideje. »Pred vami je nova država. Država miru, večje enakosti, bolj izobraževalne družbe, ki nam bo omogočila napredek in srečo.« V vojni je padlo več kot 260 tisoč ljudi, več milijonov pa je bilo pregnanih z domov. Mirovni sporazum določa razorožitev preostalih 7 tisoč Farcovih gverilcev in zakonito udeležbo skupine v političnem življenju. Uporniki, ki so zagrešili vojne zločine, ne bodo šli v zapor, ampak bodo po priznanju lahko s prostovoljnim delom odslužili kazen. Še pred podpisom sporazuma so se dostojanstveniki udeležili slovesne svete maše, ki jo je daroval vatikanski državni tajnik kardinal Pietro Parolin. 

V pridigi je kardinal dejal, da papež Frančišek zadnja leta pozorno spremlja in spodbuja prizadevanja v iskanju harmonije in sprave. »Papež je vedno spodbujal spoštovanje človekovih pravic in krščanskih vrednot, ki so v središču kolumbijske kulture,« je povedal kardinal Parolin, ki upa, da bo podpis sporazuma olajšal bolečino tistih ljudi, ki so se ponižali in so bili nasilno zatirani.

»Najvarnejši način za začetek boljše prihodnosti, je rekonstruirati dostojanstvo tistih, ki trpijo, in to jih brez odlašanja, do točke storiti, če se lahko identificirajo z njimi,« - kardinal Parolin nadaljeval - »Poglavitne vzroke tega konflikta, ki se je v zadnjih desetletjih raztrgal to državo, je mogoče najti v ranah srca,« je še dejal kardinal.

Kolumbijski duhovnik Gonzalo Flórez je za Radio Vatikan povedal, da gre za pomemben korak, saj bo tako v deželi vendarle nekoč lahko zavladal mir. »To je šele začetek. S tem podpisom lahko verjamemo, da je mir mogoč za celoten naš narod. Resnična sprava sicer še ni bila dosežena, manjka namreč še veliko. Pravo spravo se gradi dan za dnem, še posebej v srcih, ki so ranjena zaradi težkih stvari, ki so se zgodile skozi zgodovino. Treba bo ozdraviti te rane srca in to bo po mojem mnenju resnična sprava.«

Sporočilo Cerkve pa je po njegovih besedah v tem, da je mir mogoče živeti že danes, tako da so blizu najbolj ubogim, najšibkejšim in ljudem v raznih potrebah.

Spomnimo, da si je Cerkev v Kolumbiji vedno prizadevala, da bi se oboroženi konflikt rešil po pogajalski poti in bi se nehalo vsako nasilje v državi. Tamkajšnja škofovska konferenca zato državljane vabi, naj se nedeljskega referenduma udeležijo in glasujejo odgovorno.

Svet
Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.