Matjaž MerljakMatjaž Merljak
Marko ZupanMarko Zupan
Alen SalihovićAlen Salihović
Trapani (foto: ARO)
Trapani

4. dan radijskih počitnic: Trapani

| 27.06.2016, 23:06

V nov delovni - za nas počitniški - teden vstopamo z obiskom mesta, ki leži na skrajnem zahodu severne obale Sicilije. To je pomembno pristaniško in ribiško mesto Trapani, kjer je tudi izhodiščna točka za bližnje Egadske otoke. Skoraj dvesto kilometrov dolga pot je lepa priložnost za opazovanje pokrajine in nabiranje prvih vtisov s podeželja Sicilije.

Mesto Trapani leži na polotoku, ki naravno deli Tirensko in Sredozemsko morje. Zaslovelo je kot trgovsko središče s soljo, danes pa prevaldujejo ribolov, turizem in trgovina. Mesto z okolico se ponaša z izbranimi sortami vina. Staro jedo se nahaja v objemu lepo ohranjenega srednjeveškega obzidja visoko nad morsko obalo. Med številnimi svetišči, ki jih lahko občudujemo, je mogočna katedrala Sv. Lovrenca. Polotok, na katerem se nahaja Trapani, ima bogato zgodovino, saj je v njem živelo prazgodovinsko siciljansko pleme - Elimjani. Pozneje so se v kraju vrstili Kartažani, Rimljani, Vandali, Bizantinci, Arabci … V času križarskih vojn je bilo pomembno pristaniško izhodišče v Sredozemlju. Proti koncu srednjega veka je mesto začelo propadati. Za obnovo so poskrbeli Bourboni, ki so oživili pridobivanje soli in ribištvo. Nedaleč od Trapanija se nahaja mestece Erice, ki slovi po ostankih feničanske in grške kulture. Še bolj znano je mesto Marsala, ki danes obiskovalcem poleg sladkega vina, ki se imenuje po njem, ponuja oglede solin in mlinov na veter. Za marsikoga je zanimiv tudi antični tempelj v kraju Segesta.

Dan med normanskimi svetišči in gradovi z okusom po soli in marsali

Prvo pot iz hotela smo namenili obmorskemu mestu Trapani, ki po starosti bežno spominja na Piran, sicer pa je mogočno pristanišče ter gospodarsko, ribiško in tudi vojaško središče. V jedru mesta, do katerega vodi več mestnih vrat, so mogočne stavbe, ki so jih gradili nekdanji veljaki, ki so obogateli s pridobivanjem soli in ribištvom. V njih je pridih srednjega veka pod vplivom normanskega in tudi bizantinskega sveta. Tudi stolna cerkev, v kateri smo imeli mašo, ni bila izjema. Ker je bil ravno god svete Eme Krške, je nadškof Uran posebno pozornost namenil njej. Na začetku pridige pa je spomnil na svoj obisk kočevskih brezen, v katerih počivajo številni slovenski mučenci. Tako kot Sicilija ima tudi naša domovina veliko število tistih, ki so prelili kri za Kristusa. Ti mučenci niso le seme kristjanov med našim narodom, ampak tudi v temelju naše državnosti. Kot je pri pozdravu miru povedal urednik Radia Ognjišče Franci Trstenjak, je prav, da srebrni jubilej Slovenije, ki ga praznujemo skozi vse leto, odmeva tudi v naših počitniških dnevih.

Po maši in krajšem ogledu mesta so se nekateri vrnili v hotelsko naselje, kjer bivamo, drugi pa nadaljevali pot proti jugozahodu. Območje je že nekdaj slovelo po pridobivanju soli. Domačini so si po zgledu Nizozemcev omislili mline na veter, ki so jih uporabljali za prečrpavanje vode, pa tudi za pogon koles, ki so drobila in čistila sol. Polja solin so precej večja in obsežnejša kot pri nas v Strunjanu ali Sečovljah. Včasih so v teh krajih govorili o belem zlatu, zato si lahko predstavljamo, kaj je sol pomenila tistim, ki so se z njo preživljali in mnogi pri tem tudi obogateli.

Obiskom solin je sledilo srečanje s Sicilijo kot domovino znanega vina marsala. Imenuje se po istoimenskem kraju, kjer smo obiskali eno najstarejših in najslavnejših vinarn v Marsali – vinsko klet Florio, ki je začela s pridelovanjem tega desertnega vina leta 1833. Voden ogled po kletnih prostorih, ki se rahlo dvigajo iz smeri morja, polnih hrastovih sodov, se je končal s pokušino vin. Pozabili smo na Garibaldija, ki je zahajal v to klet, na postopke staranja vin, celo na bogato zbirko orožja, ki ga hranijo med sodi … Res nam je zadišalo po siciljanskem prošku, ki smo si ga zaslužili s skoraj enournim ogledom kletnih dvoran.

S tem izlet dneva še ni bil končan. Z avtobusi smo se vzpeli še na dobrih sedemsto metrov visok skalnati hrib nad Trapanijem, kjer se skriva srednjeveško mestece Enrice. Sledovi prejšnjih kultur so skoraj povsem izginili in spet je pred nami zaživela normanska doba s pridihom orienta. Na eni strani mesteca kraljuje čudovita katedrala, posvečena Nebeški Materi, na drugi pa mogočen grad z manjšim gradičem pod skalnato steno. Čudovit razgled na okolico, pridih starodavnih časov in zbirališče znanstvenikov te prepričajo, da bi bilo obisk vredno ponoviti in si zanj vzeti več časa.

Za sklep dneva je Marjan Bunič pripravil petkov kviz v soboto zvečer. V sproščenem duhu se je na odru pomerilo šest ekip. Znanje, iznajdljivost in tudi sreča je na koncu odločila o zmagovalcu, kar pa ni bilo najbolj pomembno. Večer je bil za vse zanimiv in v sproščujočem duhu nas je držal v napetosti do konca.

Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc) Boj s pozebo v nasadih borovnic na ljubljanskem barju (photo: Rok Mihevc)

Kolikšno škodo je povzročila pozeba? #podkast

Po prehodu izrazite hladne fronte pred tednom dni, smo v petek, v nedeljo in včeraj bili priče pozebi. Razmere so se krajevno zelo razlikovale, prav vse sadjarje in kmete pa je strah, da to pomeni ...

Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj) Lojze Čemažar (photo: Jože Bartolj)

Pri svojem delu vedno izpostavi bistveno

Lojze Čemažar je z nami v oddaji Naš gost spregovoril o svoji umetniški poti, pomenu družine, šol, ki so ga oblikovale in se zahvalil za prejeto priznanje sv. Cirila in Metoda.